Ne vem, v katerem filmu si ti, ampak nič od tega ne velja za naš primer. Moja ima prijateljico, ki rada pride k njej, skupaj hodita na plesne, se vedno lepo razumeta. Potem je pa ena tretja, ki mojo odganja stran. Tako simpl je to. Ne vem, kaj vi berete in o čem pišete, ljube duše.. Itak, da ne more nekdo na silo nekoga skupaj spravljati. Ampak ta tiha mirna punca ima mojo hčerko rada, to je dejstvo. Samo ona tretja meša šterne in ta mirna nima poguma se zase postaviti. Pač ni take sorte, noče se zameriti, zdaj se ji ona že celo smili, ker pač zna manipulirati. Nič ne videnega neštetokrat med puncami v šoli. Ma kaj med puncami v šoli.. Odrasle ženske se poročijo z nasilnimi manipulatorji in z njimi trpijo desetletja, preden najdejo pogum, da se ločijo. Pa še to ga ene nikoli ne najdejo. Kaj pa bi 12 letne deklice imele pogum nad nekom močnejšim.

Mah brez veze, sami nepismeni in polpismeni tukaj. Jaz odgovarjam samo za to, kar napišem, ne za to, kaj vi preberete in si namislite zraven, da lahko po nekom udrihate.

Vidim pa tudi, da vas je tukaj ogromno nesrečnih ljudi, ki imate doma vse narobe, nesrečne in/ali problematične otroke, saj vas očitno grozno boli, ko nekdo napiše, da ima doma srečno in urejeno družino. Ja, eni pač garamo za to, da imamo lepe odnose z najbližjimi. Drugi se pa razdajate za vse ostalo, od denarja do slave, družina pa v razsulu.

Žalostna mama

30.10.2024 ob 17:33

Saj to ni šinfanje, kot eni narobe razumete…

_______________

Ah, seveda ni, kje pa. Samo nihče ne razume tako dobre in perfektne mame in njenega sončka. Velikokrat edina voziš v pravo smer na AC?

Žalostna mama

30.10.2024 ob 17:39

Ker če bi imela kaj poguma, bi se z lahkoto znebila sošolk, ki rinejo vanjo. Meni je to z lahkoto uspevalo. In imela sem morda samo eno ali dve res dobri sošolki, sem pa imela mir pred ostalimi, ki so vzganjale dramo. Red sem si naredila že v prvem razredu in potem tudi v prvem letniku gimnazije. Vaša pač nima hrbtenice, raje začnite delati na tem, ne da učiteljico gnjavite, naj odganja sošolke, ki bi raje bile njene prijateljice.

______________

In zakaj te torej moti, če druge odganjajo tvojo hčerko? Pač jim ne sede, je ne marajo. Morda zato, ker je takšna kot ti?

Sem ti že napisala, očitno se zelo nerada pogledaš v ogledalo.

1. Preveč se vmešavaš.  Ti pogovori s starši ostalih dveh deklet so tako mimo, da ni čudno, da se s tvojo punco ne družita več. Ful je fajn imet prijateljico, pri katerih nikoli ne veš, kdaj bo helikopterska mama vse vpletene povabila na sestanek in razčiščevala stvari, ki se je ne tičejo. S temi rečmi ji samo škodiš.

2. Iz tvojega pisanja sklepam, da mora tvoja hči izbirati samo iz kroga otrok, ki odgovarja TEBI. Morda se ti zdi, da jo bo to rešilo pred morebitnimi težavami, ampak dejstvo je, da s tem ne razvije lasnega kritičnega mišljenja in se zaradi tega počuti še manj samozavestno.

3. Učiš jo, da naj spremlja dinamiko ostalih dveh deklet in čaka na priložnost, ko bosta med seboj skregani. WTF, res? Torej, naj bo tretje kolo? Za nekaj dni?

Nasvet:

Bodi ji samo v oporo in ne vmešavaj se več, ker si zadevo totalno poslabšala. Prijatelje naj izbira sama, tudi, če niso po tvojem merilu. Tvoji predsodki so čisto mimo in ni čudno, da je punca tako osamljena. Naj gre k šolski svetovalki, ki ji bo znala bolje svetovati od tebe, ker se s takimi rečmi srečuje vsakodnevno.

Jaz sem bila ta odrinjena punca v razredu in se še danes počutim manjvredno ! Pa imam 40 let prek.

Zato ne pišite eni bedarij, češ da je mama preveč zaščitniški! Bogu hvala, da ima deklica razumevajoče mamo, ki vse razume tudi v detajle! To sem jaz takrat potrebovala.

Strinjam se, prestavite deklico v paralelko. Tudi tam bo nekoliko osanljen  ampak se bo sčasoma povezala in upam  da je parno število deklic!

Končno nekdo, ki je prebral in šteka, hvala! 🙂

Vse, kar si napisala, smo že poskusili. Ravno prejšnji teden sem se z mamo te tretje zmenila, da je moja šla malo tja in sta šli na sladoled. Sicer je moja rekla, da je bila ona nekam redkobesedna, ampak ok. Drugi dan v šoli spet isto sranje. Mojo na ignor in rinit v ono drugo. Ona druga pa, kot sem napisala, nima moči oz. samozavesti in se noče nobeni zameriti.

Moja se je s to tretjo že poskušala pogovoriti oz. sta imeli dogovor, da ko pride tretja spet v šolo, bo vse ok, brez ljubosumja in izločanja. Trpijo namreč vse tri in ne vem, komu je to v interesu, da tega ne bi rešili. Ena drugi sta zaupali svoje strahove, da nobena noče biti sama in zapuščena, zato sta vedno tako tekmovalno nastrojeni med seboj. Kaj mislite, kako dolgo je veljal dogovor? Dva ali tri dni, potem pa konec. Moja hči pove, da ta tretja pride do one in če se moja pridruži, ji ta tretja dobesedno hrbet nastavi. Če se moja pogovarja z ono prvo, pa pride tretja vmes in mojo odrine. Tako nežno seveda, da ji ne bi kdo očital, da je groba, toliko je že pametna. Skratka, prav hinavska je ta punca in ne vem, kako naj jo dobimo na svojo stran? Bila je že pri moji na rojstnem dnevu, pa je še pri nas doma bila nesramna do nje, se borila za pozornost one prve. Moja je potem seveda ni več povabila, logično. Ma vse možnost smo že izčrpali. Morda zberem pogum in poskušam situacijo predstaviti razredničarki, če bo sploh hotela razumeti in se ukvarjati s tem.

Večina ljudi ne razume, da bi meni bilo lažje, če bi se izkazalo, da moja nekaj dela narobe, bi vsaj lahko kaj naredili na tem. Ampak dejansko se vedno znova izkaže, da je ona tretja punca očitno grozno obupana in je pripravljena na silo priti do prijateljice, ki jo želi. Če bi bila žleht mati, bi svoji rekla, naj se obnaša isto ali še malo bolj borbeno, da ono premaga. Pa nisem tako primitivna.

Ma pusti jo. Ne bo nikdar razumela. Nezrela je še bolj kot najstnice in hčerka pač ne more biti drugačna, kako bi le lahko bila? Smo imeli tudi na naši šoli eno tako mamo. K sreči njena princeska ni bila v razredu z mojim otrokom, ampak, kot pravi tale žalostna mama, na vasi se vsi poznamo, vsi ljudje sami vse povejo, zato dobro poznam primer. Tudi omenjena hčerka je bila tako dobra, pametna, prijazna, pridna učenka, vse super in vse fajn. In vsi drugi so bili čudni in je bila uboga revca, ker se ni imela s kom družit, oziroma je bila prisiljena se družiti s slabšimi od sebe. Posledica take vzvišenosti? Otroci je niso sprejeli. Sicer se nihče ni kregal z njo, ampak nekih prijateljev med njimi ni imela. Identično, kot pri avtorici te teme. In ker punca ni dobila željene pozornosti (beri: občudovanja), je začela delati težave in to na tako prefinjen način, da se resnično vprašaš, kako pokvarjeno bitje bo to, ko bo odrasla. Primer, šla mimo sošolca, “padla” in začela jokati, da jo je spotaknil. Se je zaletela v sošolko s skodelico čaja, pa rekla, da je sošolka nalašč polila čaj po njej. Pustila torbo v stranišču in šla k učiteljici jokat, da so ji skrili torbo. Otroci so vedeli in videli, kaj počne, ampak so vsi raje verjeli popolni punčki iz popolne družine. Drugi otroci pa po krivem nastradali. Potem je staršem prekipelo in so naredili halo. Mamica te punčke se je repenčila podobno kot tale tu gor in do zadnjega vztrajala, da drugi pa že ne bodo nič govorili čez popolno hčerko in njeno popolno družino. A učitelji so počasi spregledali finte te punce in so njo in mamico nekam poslali. Ostala je sama. Še tisto, kar se je s kom razumela, je potem izgubila. Škoda mi je zanjo, ampak zahvala gre predvsem njeni mami. Kar jo je naučila, to pač punca zna. In še danes, po nekaj letih, se petelini, kakšna krivica jim je bila storjena in glej vraga, punca je v srednji šoli, kamor so se spet vpisali sami čudaki, ki njene sončice ne marajo. Ti hudir, a ne? A še kar noče niti pomisliti, da je morda problem v hčerki. Tako da, brez veze. Tudi tejle ne bo nikdar nihče dopovedal. Nastradala pa bo hčerka.

Pol stvari nimam pojma, od kod si vzela, ker jih jaz nikjer nisem napisala. Da bi jaz moji svetovala, naj čaka, da se onidve skregata? Nikoli napisala, niti nikoli ne bi tega svetovala. Pač njo ena izloča in to zelo grobo, zato razmišljam o tem, da grem k svetovalki, ker mami teh dveh nista zainteresirani, da bi se s puncami zrelo pogovorile, jim pomagale pregnati strahove, ki katerih punce delujejo in odstraniti to napetost, zaradi katere vse tri trpijo. Ampak ne… dajmo jih pustit, da merijo moči in je vedno ena izločena. Ker otroke je smiselno vsega naučiti, od vezanja vezalk, umivanja zob, pisanja in branja, samo odnosov jih naj ne bi učili, ali kaj? Kako pa bodo vedeli, kaj je prav in kaj narobe? Da manipulacija in izločanje ni ok, tega ne bi povedali otrokom? Potem pa ni čudno, da ljudje, ki delate v večjih kolektivih, jočete in hodite na bolniške, ker se dogajajo mobing in pritiski. Vsi odrasli, ki vzganjajo mobing nad ljudmi na delovnem mestu, ker imajo tak položaj ali moč, so nekoč bili buliji v OŠ, ki jih nihče ni ustavil, ker pol ljudi razmišlja, da se odrasli naj ne vpletamo v odnose otrok. OTROK! Mladoletnih ljudi, če kdo ne razume, kaj je otrok.

Jaz te tudi docela razumem, draga mama.

Spravi ven  hčerko v paralelko.

V prostem času pa se naj druži s to ta mirno deklico. Če ji je to vredno.

Ti AH PUSTI JO, kot rečeno jaz sem bla taka odrinjena deklica in dobro razumem nesrečo. Zato.nehaj srat v tej temi s svojimi izmišljenih obtožbami  in umotvori, ker se ti sanja ne, o čem pišeš. Sam rada bi bla ta pametna, pa nisi veš!

Ocitno je resitev, da buliki podatknes cetrto punco, da se bulika obesi na tisto in zapusti tamirno da jo potem tvoja gor pobere.

Mogoče je pri fantih drugače, ampak sam si ne predstavljam, da bi pri 12-ih mami razlagal o odnosnih dinamikah v šoli ali v soseski, to so bili moji sošolci, moja družba in moje bitke, del odraščanja in razvijanja socialnih veščin je bil izboriti si svoje mesto med vrstniki in pri tem doživljati tudi frustracije in se naučiti soočati z njimi, nihče ni povsod popularen.

Še manj pa si predstavljam, da bi se mi pri 12-ih mama vmešavala v odnose z vrstniki, pri teh letih smo začeli že za puncami gledat, da bi od nekoga mama prišla v šolo ali na dvorišče bojevat njegove bitke, ali pa, da bi nekdo špecal naše interne stvari učiteljem, bi bil za vse večne čase osramočen.

Saj sem vedela, da sem šla v kačje gnezdo iskati razumne in sočutne ljudi, ki bi imeli kaj pametnega povedati. Dobila sem nekaj zelo uporabnih odgovorov na visokem nivoju razumevanja, zavedanja in sočutja. In večini klientele na tem forumu primerno en kup neuporabnih odgovorov, ki nimajo veze s tem, kar sem opisala. Od tega, da so ljudje prebrali stvari, ki nikjer ne pišejo, da opisujejo neke primere, ki jih poznajo in sodijo, čeprav tudi to nima veze z mojim problem…. skratka, plus tega foruma je, da je tukaj ogromno ljudi in hitro dobiš odgovore. Velik minus pa je, da je ene 80-90% ljudi primitivnih in sovražijo srečne ljudi. Po moje jih je ene 80% popenilo že, ko so prebrali, da smo srečna urejena družina, tako da jih niti ni več zanimalo, kakšen problem imamo. Samo površno nekaj preletijo in že pišejo oslarije, v resnici pa samo izlivajo svojo gnojnico, ker tukaj pač lahko, ko smo anonimni. Najbrž imajo doma otroke, ki imajo tisoč problemov, ampak raje visijo cele dneve tukaj, ker je to pač lažje, kot delati na sebi, da bi še otroci kdaj imeli korist od tega.

Včasih se niso vpletali v probleme otrok, ne starši, ne učitelji, ker pač niso znali pomagati ali svetovati. Odkrita komunikacija je še danes za številne ljudi nekaj nepredstavljivega. Zato toliko razhodov, ločitev, razdrtih družin, varanja in vse hudega. Ker smo tisti, ki beremo knjige za osebnostno rast in delamo na tem, da imamo mir v svojem domu, čudni, vzvišeni, oholi, važni… Bog ne daj, da smo še dobro situirani, pol smo pa itak najslabši, če smo sploh še ljudje. Svašta.

Poglej, punc ne moreš prisiliti v prijateljstvo. Pa ti je to ja jasno. Ne gre za to, da bi nekdo nekoga izločeval, pač niso vse tri za skupaj. V to se nimaš kaj za vmešavat, ker odnosov ne boš popravila, samo poslabšuješ vse skupaj.

Namesto iskanja napak pri starših druge deklice, se raje posveti svoji in jo vzgoji v mlado damo, ki bo ZNALA SPREJETI ZAVRNITEV in ne bo potrebovala potrditve od družbe, da bi počutila ljubljeno. Sicer bo čez nekaj let hotela ugajat fantom, ki jo bodo seveda izkoristili. Takrat boš bolj težko zbobnala starše skupaj in zahtevala, da je ne izločujejo in da jo imajo pod prisilo radi.

Moj otrok se v svojem razredu nikoli ni počutili sprejetega. Ker je »piflar« in »geek« in ni IN in mu dol visi za Snapchat in Tiktok. Mi smo mu dali doma vedno vedet, da je za nas najboljši, vedno ljubljen, da smo zanj vedno tu in da bo vse OK. Je imel družbo na treningih, v naši ulici, v razredu pa je bilo precej podobno, kot pri tvoji. S to razliko, da nikoli nismo ločevali otrok na pridne in iz dobrih družin, itd. Spodbujali smo ga, da naj ne rine samo za tistimi, ki se mu zdijo kul. Po dveh res dolgih letih osamljenosti si je našel novega frenda. In to razrednega »bullyja«, ki to zdavnaj ni več, samo PREDSODKI ostanejo. Nista ravno BF, imata pa družbo eden drugega in še pomagata si med seboj. Dinamika odnosov v razredu se seveda non stop spreminja, lahko ti pa povem, da je moj otrok dojel, da za pravim prijateljem ne bo nikoli rabil capljat in čakat na njegovo pozornost.

Glede na to, da berete in si prizadevate za osebno rast, zelo priporočam dve knjigi, mislim da sta obe tudi prevedeni v slovenščino:

1) How to Win Friends and Influence People, Dale Carnegie, skoraj 100 let stara klasika na temo socialnih veščin, briljantna knjiga.

2) 48 Laws of Power, Robert Greene, to je pa knjiga o moči v medosebnih odnosih, svetovna uspešnica in najbolj popularna knjiga v ameriških zaporih. V postih omenjate, da ima ena od teh punc “moč” nad drugimi, ta knjiga pomaga razumeti, kaj ta moč je, od kje pride in kako jo pridobiti sam.

“Normalni” in vljudni se ti zdijo samo odgovori, kjer se avtorji strinjajo s tabo. Kdor pa je izpostavil, da je mogoče problem v tvoji hčerki, da morda njen karakter drugim ni všeč, so pa zabiti in kače, pa tudi če je to pivedano na kar se da vljuden in spoštljiv način. Deluješ zelo nezrelo, kot razvajena najstnica. Odrasla in zrela ženska je sposobna sprejeti tudi kritiko in možnost, da se moti, ter pripravljena o tem razmisliti in nekaj narediti v tej smeri. Kritiko izkoristi sebi v prid, da sebe izboljša. Ti pa samo užaljeno besniš in žališ, torej se spuščaš prav na tisti nivo, katerega kritiziraš pri drugih. Če ni po tvoje, je cel halo. Si prepričana, da ni tudi hčerka taka? Malce razmisli.

Retardiranka, ki ne znaš citirati – zapis ni tebi namenjen.

Vse, kar si napisala, smo že poskusili. Ravno prejšnji teden sem se z mamo te tretje zmenila, da je moja šla malo tja in sta šli na sladoled. Sicer je moja rekla, da je bila ona nekam redkobesedna, ampak ok. Drugi dan v šoli spet isto sranje. Mojo na ignor in rinit v ono drugo. Ona druga pa, kot sem napisala, nima moči oz. samozavesti in se noče nobeni zameriti.

O, bog se usmili, a ti sploh vidiš, kakšno sranje delaš?? Zmenila si se s tisto, ki tvoje hčere noče za prijateljico, da se dobijo in “gredo na sladoled”. Ja, res čudno, da je bila punca redkobesedna. A sploh veš, kako to deluje? “Mati Princeske me je prisililia, da sem morala z njo na sladoled, čeprav se z njo nimam kaj pogovarjat in je ne želim za svojo prijateljico.” Da ona druga “nima moči oz. samozavesti”, nima tebe kaj brigat. Pač prijateljuje s tvojo hčerjo, ko sama tako hoče in ne prijateljuje, ko noče. Čisto preprosto. Če jo k temu ena druga pregovori, je to stvar teh dveh. S siljenjem tvoje v njune odnose boš pridobila samo to, da jo bodo začele še šikanirat, ker se je drugače ne bo dalo znebiti.

In potem bo ogenj v strehi, kako ti maltretirajo otroka. Da pa ona zdaj s pasivno agresijo skuša priti v njuno zvezo, pa kakršna koli že je, očitno je njuna izbira, o tem pa nič?

Kaj bi jaz svetovala svoji hčeri? Pusti obe pri miru! Za prijatelji se ne plazi in se jih ne skuša pridobiti s tem, ko mamica organizira “odhod na sladoled”. To jih samo odvrne! Če je kdo manipulativen, si ti! Z manipulacijo teh srečanj dveh, ki se v bistvu ne marata, poskušaš doseči, da bi tvoja tudi lahko bila prijateljica s tretjo. A misliš, da ta “agresivna” tega intuitivno ne čuti?

Obe bi morala pustiti pri miru! Se brigati zase, ob odmorih biti pač z dekleti iz paralelke, ti pa popolnoma nehati mešati drek med njimi tremi. Sploh ni izključeno, da bi pa potem hitro kakšna od teh dveh pristopila k tvoji hčeri. Noben drug način ne bo uspešen, zagotovo ne! Ampak očitno boš to morala ugotoviti sama.

Pa pazi to, avtorica se je zmenila z mamo tretje, da gre njena hči k njim.

“Oj, kaj ko bi naša prišla popoldan malo k vam, pa naj gresta na sladoled.”

Kaj naj tista mama odgovori razen “Oookeeeeej. Pa naj pride.”

V sebi si pa misli, jebenti no. Pove svoji hčeri, una reče, da noče hodit na sladoled z uno, mati jo vseeno prepriča, pol pa vseeno gre, ampak seveda odgovarja v enozložnicah.

Osnova bontona, če že želiš srečanje med tvojim otrokom in drugim, POVABIŠ K SEBI, ne pa da se tvoja nariše tam, kjer sploh ni zaželena. Marička, da imam jaz kakšno tako mamo od sošolke moje hčere, jo blokiram na telefonu. Vsiljiva, tečna, na silo hoče neko prijateljstvo izsilit….ma mrš.

Smo vabili bulijko k nam pa ni hotela prit,  njena mati je pa ocitno nesposbna in pri 12 pusti muli, da dela po svoje in je ne more prisilit, da pride k nam.

Dobila sem nekaj zelo uporabnih odgovorov na visokem nivoju razumevanja, zavedanja in sočutja.

Take torej, ki se strinjajo s tabo. Ja, nekaj, ki jih je na tako zelo visokem nivoju, da se strinjajo s tem, da otroke označuješ z raznimi pridevniki, ker ti ni všeč, da ne sprejmejo tvojega sončka, je pa res tudi tukaj. Moram priznati, da delujejo zelo sočutno.

Smo vabili bulijko k nam pa ni hotela prit,  njena mati je pa ocitno nesposbna in pri 12 pusti muli, da dela po svoje in je ne more prisilit, da pride k nam.

Ok, provociraš. Tako trapast pa vendarle ne more biti nihče, ki se mu je uspelo razmnožiti. Kar dobro si nas nategnila, priznam.

Tale zadnji post po moje ni njen. Tudi vzdevek nima strešice.

Kar pa ne pomeni, da se tako ni zgodilo. Ko so vabili to punco k njim, se vabilu seveda ni odzvala. Pa je povabila svojo tja. Meni to meji na nadlegovanje. Ta bulijka je verjetno v bistvu zelo dobro vzgojena, da ni začela tole avtoričino hčero oreng šikanirat. Marsikdo bi se odkrito uprl takemu nadlegovanju.