Starši so otroku dani zato, da ga naučijo kako si pravilno preskrbeti potebe in želje za samostojno življenje.

Kar je več od tega je vse kaj drugega kot “dobrota”.

daj ji prebrat vsa mnenja tukaj, da mogoče punca dobi širši pogled na realno življenje!

Sploh ni sporno, da ne bi prepisali mansarde na sina in potem on del podaril hčeri. To je bilo že večkrat poudarjeno s strani njegovih staršev – zelo se jim gre, da ostane sin doma, čeprav imajo še enega zadaj in ne, nimajo kmetije.

Ampak če se kasneje kaj zgodi in hči pakira od tam, kdo ji garantira, da bo prišla do denarja vloženega v njihovo hišo? In si čim in kam bo šla do tedaj, ko bodo spraskali skupaj denar?

Bolj verjetni scenarij bi bil, da bi morala preko sodišča izterjat plačilo. Kaj bo dalo sodišče pol hiše v prodajo? Kdo bo to kupil? Nihče.

Da jih zbobnam skupaj mi hči zameri še huje, kot da njej na samem rečem, da se mi ta ideja ne zdi sprejemljiva.

V tem primeru bi ji jaz dala pol, pol pa naj jo počaka, če bo še kdaj rabila.

Ne daj ji denarja, razen simboličnih 5 jurjev in to je to.
Ko boš dala keš drugemu otoku, napišite v darilno pogodbo, da se to všteje v dedno maso in problem rešen.
Moje vprašanje drugim pa je, kaj se res kar pričkuje, da ti starši kaj dajo, ko greš od hiše? Midva sva prosila, ko/če sva rabila, da bi nama kdo kaj podarjal pa ne, niti slučajno.

Mogoče pa bi lahko naredila takole: daš denar nekam vezat za 10 let, ko se sprosti, ji ga izročiš v vsakem primeru. V prvih desetih letih se ponavadi slabi zakoni že razdrejo. Če pa ostaneta skupaj, bo do takrat tudi že vedela kako je s taščo in ostalim sorodstvom, ki bo dedovalo po njej.

Ne vlagaj v tujo hišo, to se je zgodilo moji nečakinji, potem pa je šla z otrokom od hiše. Pa se ni ločila, mož se je smrtno ponesrečil, pa je mogla spakirat brez vsega.

Ce prav razumem, bi hci in zet s tem denarjem uredila mansardo, jo opremila, si uredila lasten vhod in garazo.
Naj uredijo etazno lastnino, da se v ZK vpise tocno kaj je od koga in naj se njun del vpise na oba pol-pol.
Ce je hisa v mestu, ni tak problem prodati eno etazo, se kar prodajajo, sicer ne po cenah stanovanj v bloku, a ni tak problem s prodajo za pametno ceno.

Ce zivite v kaksnem manjsem mestu, morda laho za ta denar kupis garsonjero, enosobno stanovanje, ki ga hci lahko oddaja in z najemninoplacuje kredit za ureditev mansarde. Ce bo imela potrebo po stanovanju, ga bo pa ze imela. Papirje lahko tudi uredis tako, da si ti lastnik, hci ima sluznostno pravico.

Ce prav razumem, bi hci in zet s tem denarjem uredila mansardo, jo opremila, si uredila lasten vhod in garazo.
Naj uredijo etazno lastnino, da se v ZK vpise tocno kaj je od koga in naj se njun del vpise na oba pol-pol.
Ce je hisa v mestu, ni tak problem prodati eno etazo, se kar prodajajo, sicer ne po cenah stanovanj v bloku, a ni tak problem s prodajo za pametno ceno.

Ce zivite v kaksnem manjsem mestu, morda laho za ta denar kupis garsonjero, enosobno stanovanje, ki ga hci lahko oddaja in z najemninoplacuje kredit za ureditev mansarde. Ce bo imela potrebo po stanovanju, ga bo pa ze imela. Papirje lahko tudi uredis tako, da si ti lastnik, hci ima sluznostno pravico.
[/quote]

Kako si predstavljaš, da bo sin prodal stanovanje nad svojimi starši, če pa že v osnovi očitno želi živeti s svojimi starši?
Izterjati denar je vedno težko, tudi če bi kupila stanovanje. V primeru mansarde je pa še kakih desetkrat težje.

Kot že omenjeno, zadevo lastniško uredite, preden boste karkoli vlagali.

Se pa strinjam, s taščo bo prej ali slej prišlo do “crasha”. Razen če se res zelo zelo dobro obe razumete, kar pa je ena proti 100.

Odločiti se moraš samo, ali jima boš denar podarila in bosta z njim počela kar pač bosta, ali pa jima ga boš podarila za točno določen namen. Ne moreš pa pričakovati, da bo imela tako širok uvid v vse, kar se lahko zgodi, kot ga imaš ti.

Ce prav razumem, bi hci in zet s tem denarjem uredila mansardo, jo opremila, si uredila lasten vhod in garazo.
Naj uredijo etazno lastnino, da se v ZK vpise tocno kaj je od koga in naj se njun del vpise na oba pol-pol.
Ce je hisa v mestu, ni tak problem prodati eno etazo, se kar prodajajo, sicer ne po cenah stanovanj v bloku, a ni tak problem s prodajo za pametno ceno.

Ce zivite v kaksnem manjsem mestu, morda laho za ta denar kupis garsonjero, enosobno stanovanje, ki ga hci lahko oddaja in z najemninoplacuje kredit za ureditev mansarde. Ce bo imela potrebo po stanovanju, ga bo pa ze imela. Papirje lahko tudi uredis tako, da si ti lastnik, hci ima sluznostno pravico.
[/quote]

Živimo na podeželju, daleč stran od mesta. Tukaj se pe samostojne hiše ne prodajo pa so po smešnih cenah, kaj šele stanovanja v družinskih hišah.

Živimo na podeželju, daleč stran od mesta. Tukaj se pe samostojne hiše ne prodajo pa so po smešnih cenah, kaj šele stanovanja v družinskih hišah.
[/quote]

Ja, in kaj pricakujes: kot v vsakem razhodu, denar se izterja, samo cas je vprasanje. Zapise se vrednost vlozka ion nato ni dileme.
Kako pa mislus, da bi slo pri morebitnem izplacilu stanovanja, ki ga bi skupaj kupila? Enak postopek…

torej bo hči financirala celotno obnovo mansarde pa še novo stopnišče in garažo ?
glede na to da sta mlada, neporočena je vaš rizik velik. zato bi jaz predlagala da hči financira celotno opremo stanovanja, fant pa naj financira gradbena dela.. v tem primeru lahko hči od morebitnem razhodu opremo odnese s seboj.

Kaj pa če bi kupili garsonjero, ki bi jo oddajali, najemnino pa dajali hčeri? Če bi šlo kaj narobe, hčeri ostane stanovanjce, najemnino pa lahko vlaga v taščino stanovanje.

Niti slučajno ji ne daj denarja,naredila boš usodno napako.Boljše,da te sedaj postrani gleda,nekoč ti bo hvaležna.

Ja, in kaj pricakujes: kot v vsakem razhodu, denar se izterja, samo cas je vprasanje. Zapise se vrednost vlozka ion nato ni dileme.
Kako pa mislus, da bi slo pri morebitnem izplacilu stanovanja, ki ga bi skupaj kupila? Enak postopek…
[/quote]

No, tole ni čisto res.

Če par skupaj kupi stanovanje, sta onadva lastnika. Če ob razhodu ni možen sporazumen dogovor, na sodišču sprožiš postopek delitve solastnine in se bodisi stanovanje proda in kupnina deli, bodisi mora en partner drugega izplačat.

Vložek v tujo nepremičnino ti pa ne prinese solastninske pravice. Če ob razhodu ni možen sporazumen dogovor, moraš tožit lastnike nepremičnine na izplačilo povečanja vrednosti nepremičnine. Na ta način dobiš papir, da so ti nekaj dolžni. Potem moraš pa to še izterjat.

Hakeljca sta tu dva. Kot prvo, postopek v drugem odstavku traja bistveno dlje in je zato tudi precej dražji. Kot drugo, če si opazila, pišem o povečanju vrednosti nepremičnine. Ni bistveno, koliko vložiš, ampak koliko lastnik od tega profitira. Če bo hčerka iz te zgodbe investirala v hišo 50 jurjev in potem tam 10 let živela, se bo njen vložek v tem času že znatno amortiziral in bo na koncu upravičena do precej nižjega izplačila. Še sploh zato, ker bo najbrž večina denarja šla v opremo. Vemo, koliko je vredna 10 let stara kuhinja.

No, tole ni čisto res.

Če par skupaj kupi stanovanje, sta onadva lastnika. Če ob razhodu ni možen sporazumen dogovor, na sodišču sprožiš postopek delitve solastnine in se bodisi stanovanje proda in kupnina deli, bodisi mora en partner drugega izplačat.

Vložek v tujo nepremičnino ti pa ne prinese solastninske pravice. Če ob razhodu ni možen sporazumen dogovor, moraš tožit lastnike nepremičnine na izplačilo povečanja vrednosti nepremičnine. Na ta način dobiš papir, da so ti nekaj dolžni. Potem moraš pa to še izterjat.

Hakeljca sta tu dva. Kot prvo, postopek v drugem odstavku traja bistveno dlje in je zato tudi precej dražji. Kot drugo, če si opazila, pišem o povečanju vrednosti nepremičnine. Ni bistveno, koliko vložiš, ampak koliko lastnik od tega profitira. Če bo hčerka iz te zgodbe investirala v hišo 50 jurjev in potem tam 10 let živela, se bo njen vložek v tem času že znatno amortiziral in bo na koncu upravičena do precej nižjega izplačila. Še sploh zato, ker bo najbrž večina denarja šla v opremo. Vemo, koliko je vredna 10 let stara kuhinja.
[/quote]

ok, samo potemtakem ne bo vložek 50 tisočakov, verjetno precej manjši – če prav razumem, je mansardno bivališče, izdelava le-tega, precej ceneje?
Potem pa sploh ni težave, ne …

Tako sem se jaz nasankala,preselila se k možu, čez 20 let si je našel drugo, še službo sem imela doma…. tega nebi nikoli več ponovila ker nikoli ne veš kaj te čaka v življenju, seveda je na začetku vse super potem pa…

ok, samo potemtakem ne bo vložek 50 tisočakov, verjetno precej manjši – če prav razumem, je mansardno bivališče, izdelava le-tega, precej ceneje?
Potem pa sploh ni težave, ne …
[/quote]

Težava je v tem, da bi mama s tem denarjem verjetno hčerki rada zagotovila neko podlago za lajf in socialno varnost. Z vlaganjem v tujo hišo tega ne dobiš.

Včeraj zvečer sem na telefonu napisala zelo zmedeno. Ker bi z denarjem hčeri radi omogočili varnost in sigurnost, predlagam, da s finančnim vložkom, ki ste ji ga namenili, kupite stanovanje ali garsonjero za oddajo. Pa naj bo pisana na vas, da bo sigurno. Denar od oddaje pa lahko mesečno namenjate hčeri, s katerim naj sama razpolaga. Lahko ga tudi vlaga v taščino mansardo, v to se jaz ne bi vtikala. Bistveno je, da ob morebitnem razhodu para, vam ostane stanovanje ali garsonjera, kamor hči lahko gre. V primeru, da pa ostaneta skupaj, imata vseeno dodaten dohodek od oddaje stanovanja oz. jima stanovanje ostane za otroke. Ko se vam bo zdela hči in njena zveza dovolj zrela, ji pa le-tega prepišite. Tako bi jaz naredila. Srečno!

Za vlaganje v tujo nepremičnino je treba napisati in podpisati nek dokument in pri takih zneskih postaviti tudi kakšen pogoj. Ne moreš 50 jurjev stisnit v roke nekomu, ki ga niti ne poznaš?! Se pravi, če si ta denar namenila hčeri oz. reševanju njenega stanovanjskega problema, potem mora biti tisto stanovanje napisano nanjo in ne na zeta, moža oz. partnerja, to je menda jasno. Fant, ki ima resne namene bo to razumel, pošteni ljudje pa tudi ne morejo pričakovati, da bo nekdo prišel s denarnico in doniral sredstva brez kakršnega koli dokumenta. Jaz bi na tvojem mestu povabila na kavo dotične vpletene in vrgla karte na mizo, potem naj pa razmišljajo, kaj se jim splača.

od vsega začetka razmišljam, kako je mogoče,da je ena odrasla ženska tako nezrela – tumasta, da ne razume takšnih osnovnih stvari… kdaj sploh pa bo zrela?
Po moji logiki bi že morala biti, saj se gre vendar izvenzakonsko skupnost, ki je enako kot poroka… človek bi pričakoval,d a so ob tem času ljudje že zreli in odgovorni.
Ideja je sicer ok, samo z 250 na mesec bo malo težko kaj urejala stanovanje kjerkoli, če smo pošteni.

Ne, nikakor ne bi dala tega denarja. Bi pač rekla, da dobi po moji smrti.
Sama sem naredila to traparijo in ostala brez vsega vložka. Ob penzijah, ki jih imajo nimajo od kje dati seveda pa tudi nočejo (češ kaj pa smo šli, tamladi pa res ne bomo ničesar olajšali – da gre tudi za sina in njegove otroke, jih ne briga).
Prijateljica, ki je šla ravno tako na zaupanje in je financirala celotno obnovo in prizidek z opremo se sedaj boji, da bodo ostali na cesti saj se njegova starša ločujeta. Ostane jima, da se vključita v sodne postopke in zahtevata izplačilo svojega vložka. Se ve, da vložek ni bil majhen glede na vsa dela, ki so bila narejena. Seveda njunega uradno ni nič.

Hčeri bi povedala zakaj je tako in da bo vseeno dobila, vendar ne sedaj, ko se vlaga v tujo lastnino. Še vedno je to lahko rezerva, ko se bo izplačevalo deleže ali karkoli. Opremita naj pa pač sama s svojimi prihranki.

od vsega začetka razmišljam, kako je mogoče,da je ena odrasla ženska tako nezrela – tumasta, da ne razume takšnih osnovnih stvari… kdaj sploh pa bo zrela?
Po moji logiki bi že morala biti, saj se gre vendar izvenzakonsko skupnost, ki je enako kot poroka… človek bi pričakoval,d a so ob tem času ljudje že zreli in odgovorni.
Ideja je sicer ok, samo z 250 na mesec bo malo težko kaj urejala stanovanje kjerkoli, če smo pošteni.
[/quote]
O zrelosti bi se dalo pogovarjati, vendar je mladina, roko na srce, včasih prenaivna, saj nimajo potrebnih življenjskih izkušenj. Hči je pač zaljubljena in ne vidi potencialnih scenarijev, pred katerimi se je treba zavarovati. Tudi mi smo bili včasih naivni. Mamo upravičeno skrbi, saj ne bi rada po neumnosti izgubila prihrankov, ki jih je namenila hčeri.
Z majhno najemnino bo seveda težko opremljala mansardo, je pa prav, da se navadi, da denar ne pade z neba. Predvidevam in upam (!), da par, glede na to, da načrtujeta skupno bivanje, že dela in imata vsak svoj dohodek, katerega del lahko namenjata za izdelavo mansardnega stanovanja. Če želita večji začetni vložek, lahko vzameta tudi kredit. Denar od najemnine jima lahko pomaga pri odplačevanju kredita. Tašča naj pa lastništvo ureja s svojim sinom. Predvidevam, da bo tudi ona previdna pri prepisu lastništva, saj se zadeve hitro zapletejo.
Če si želita skupnega življenja, naj malo “stisneta” in se potrudita, ne moreta le čakati, kaj jima bo podarjenega. Že tašča jima omogoča življenje pod njeno streho, vi ste pripravljeni pomagati finančno in še s parcelo – kaj bosta pa sama prispevala? Naj se potrudita, s tem bosta okrepila zvezo in tudi veliko bolj cenila dobljeno.