Hči se seli na svoje – hočem rečt k tašči
S tem ni nič narobe.
Nas je več takih, ki smo kar nekaj časa šparali za nakup ali počasi obnavljali. Kje pa piše, da morajo tamladi vse dobit isto sekundo, ko si zaželijo?
V bistvu celo mislim, da je skupno prizadevanje in ustvarjanje doma za mladi par nadvse pozitivno, ker se odnos gradi skozi preizkušnje, ne s sprehodi in kavicami na sončku.
Vsa darila zakonitim dedicem, dana za casa zivljenja se vstevajo in upostevajo tudi pri nujnem delezu. Opcija je preuzitek, s katerim se oba tamladadva zavezeta k skrbi za tasco in tasta in v zameno za to dobita nepremicnino v lastnistvo takoj. Tu ni odmerjanja nujnih delezev….ampak ker gre v tem primeru za 25 in28 letnika, ki najbrz nista zrela za delitev vozila, je o tako resnih zadevah (in dejstvu da sta tast in tasca se mlada in zaposlena) preuranjeno in prezeleno razmisljat…
Tast in tasca dvomim da bosta kaj dosti prispevala financno. Se najmanj za novo streho garazo in kotlovnico. Saj pa je onadva ne potrebujeta. Zakaj bi? V hiso sr vam naselijo tamladi in zahtevajo od vas da pa sedaj scolajte 30k za streho garazo okolici instalacije fasado kotlovnico. Malo morgen. Das jim streho nad glavo potem pa se naj placujem. Ce bosta odsla kasneje jima tudi ne mislim nic izplacevat. Nikogar ne silim da daje svoj denar v mojo bajto se manj da zivimo skupaj.
Sicer pa sama menim, da je 50.000 eur, ki jih bo hci dobila zelo lepa vrednost za polog za stanovanje v katerega gresta lahko “testno” zivet, preden rihtata tole drago(!) mansardo. Sploh glede na to, da se bo hisa enkrat dedovala na polovico. Kasneje lahko stanovanje prodata in naredita mansardo, nanj naredita hipoteko in dokoncata mansardo(od najemnine pa kasneje pokrivata kredit.
Avtorica tebi kreg itak ne uide in to zato ker si hčerki nespametno obljubila 50.000 eur in ona zdaj računa na ta denar in ti bo zamerila do smrti če ji ga ne boš dala. Ti pa ji na začetku nisi ob tem pojasnila, da ji ga boș dala le v primeru da bo tebi ok kako ga bo porabila.
Popolnoma mi je jasno zakaj njegovi želijo, da bo sin doma. Ker bodo tamladi obnovili hišo in ker bodo tamladi skrbeli za tastare ter ker si bodo delilu stroške. Bingo za njih itak.
Občutek imam, da te hči ne bo pislušala. Daj ji 20.000 eur za začetek nekaj bosta napraskala sama nekaj njegovi starci in stanovanje bo. čez 5 let pa jo daș preostanek.
Ne moreș pogojevati. Darilo je darilo drugič pa ne opletaj.
Če sta oba zaposlena in na začetku predvidevam da imata vsak vsaj 800 neto, kar pomeni da skupaj lahko vzameta čist dovolj velik stanovanjski (namenski za obnovo) kredit da se uredi mansarda, tako da ta izgovor ne vzdrži. Seveda hčeri to ne diši, ker je po moje lepo povedano razvajena. Mogoče ne razvajena, sigurno pa niste slabo situirani, če otrokom obljubljate 70.000 (s parcelo). Torej manjka ji odnos do denarja. Easy come easy go, tako bo s tem denarjem. Sedaj ko se je zaposlila za slabo plačo, že ve kaj pomeni sama nagarati 50.000 evrov in prekleto dobro ve da iz svojega žepa že ne bo vlagala v tujo hišo. Tukaj pa prideš na vrsto ti.
Živimo na podeželju, daleč stran od mesta. Tukaj se pe samostojne hiše ne prodajo pa so po smešnih cenah, kaj šele stanovanja v družinskih hišah.
[/quote]
se pravi, če bi dal fante še 50. čukov zraven, bi si lahko kupila samostojno hišo čisto zase?
Ker pa je prelen, samo čaka, da bo partnerka poskrbela za finančno injekcijo, ki bo rešila probleme. Oz. njeni starši.
Slabo ste vzgojili, slabo. Boste do smrti plačevali za to.
Ne bi rekla, da sta razvajena. Prej obratno in tukaj po moje tiči ves srž problema.
Zet ima namreč velik čut odgovornosti do svojih staršev (ne bomo sedaj o tem ali je to ok ali ne, tako pač je). Imajo precej veliko hišo, drug sorejenec namerava oddit in očitno zet noče pustit staršev samih. Oba starša sta zaposlena v poklicih s slabimi plačami in tudi pokojnine bodo slabe, težko bosta sama vzdrževala takšno hišo, ki bo tudi kmalu potrebna obnove.
Če bom rekla, da denarja ne dam, se bosta že sprijaznila s tem, bosta pa najbrž bolj počasi vse skupaj delala in varčevala na materialih – ne vem – sklepam.
Otrokom smo že vnaprej povedali na kaj lahko računata, ravno zato, da bosta optimistično šla v samostojno življenje.
S tem, da sva si pač (očitno naivno) računala, da bosta vzela parcelo, začetni kapita, dala polog na banko, si priskrbela dodaten kredit in postavila lastno hišo skupaj s partnerjem.
Ali pa da bosta z denarjem si kupila stanovanje in potem počasi naprej.
Prav tako sva že v štartu hotela položit karte na mizi kaj kateri dobi, da se ne bodo vlekle morebitne zamere in grdo gledanje kaj je kdo dobil, kaj je kdo podedoval.
Ker sem celo življenje vzgajala otroka v samostojni bitji in je bila moja največja želja, da bosta samostojna, neodvisna, tako od bank, kreditov tako tudi od raznih mansard in tašč/tastov.
Zato me ta situacija najbrž tako boli, ker hči rine nekam, kjer bo zadnje kolo pri hiši, čeprav bo (bi) naj vložila ohoho in se tega še sama ne zaveda.
Zoprn problem, ker gre za veliko denarja. Mi smo našo situacijo rešili drugače. Jaz sem vložil v tujo nepremičnino 30.000 v približno enakem deležu sem tudi lastnik (po trenutni tržni vrednosti sicer). Smo se skregali, sem šel stran in sedaj pač čakam. Samo pri meni je drugače ker teh 30.000 ne potrebujem, enkrat pa bo že prišel dan ko se bo stvar prodajala in takrat dobil svoje nazaj.
po milijonih postov tukaj na monu, ki jih lahko prebereš o maminih sinkotih, večnih občutkih “krivde” in kako fajn je biti zadnje kolo v takem zakonu, ti uspeš celo strani bedastoč skupaj spraviti. Če je hči samo pol tako neumna kot ti, potem pljuni tistih 50 čukov in daj mir. Saj če se bo zalomilo, jo boš pa dobila nazaj na pukel (kar najbrž tudi hči že sedaj računa – lahko je s tujim kurcem po koprivah opletat).
Bolj ali manj odločena sva, da ji tega denarja ne dava, če bo šla živet k tastu in tašči.
Sedaj se pojavi samo ena težava – in sicer ona ne dobi, povemo ji, da že vnaprej pričakujemo težave s to situacijo – že vnaprej obtožimo, da bo imela z zetom in njegovimi težave – s tem vržemo črno senco na naš odnos,
hkrati pa bomo drugemu otroku dali in denar in parcelo v kolikor bo šel v gradnj svoje hiše/nakup svojega stanovanje.
Pač pričakujem težave v odnosu in moram malo pojamrat tukaj, da dobim še kak drug uvid.
Mi je pa kristalno jasno, da rine v težave.
Od moža starši so polni denarja, pa nama niso nič obljubljali pomoči. Šele ko sva začela zidati svojo hišo, ko sva šparala kot norca, sama sem imela 1 hlače, 2 majici, hodila kot klošar oblečena, je videla, da res šparava in potem sta nama šele začela pomagati. Da boš dala 50.000 eur v tujo hišo – jaz ji ne bi dala. Pomaga se takrat, ko se otroci trudijo, šparajo, ne pa s tem denarjem urediti mansardo in to je to. In to v tuji hiši,kjer je najprej treba urediti lastništvo.
Tudi to kar poudarjaš, da ni sporno prepisovanje in da so to pripravljeni to naredit jaz nebi vzel za sigurno. Verjemi, da ko ljudje pri notarju berejo pogodbo s katero dajejo tretji osebi četrtino svojega imetja si jih 90 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} premisli. Aja pa pri pogodbi morajo (oz. se toplo priporoča) sodelovati vsi dediči, torej tudi drug sin, ki se mora temu delu odpovedati, tudi tukaj se v 90 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zatakne. Sicer lahko nekoč zahteva nujni delež od tega.
Berem kako veliko pomagate svojim otrokom. Sama sem zaposlena, imam plače 720€ z vsemi prispevki vred. Očeta nimam več, je umrl mlad. Po starem očetu sem podedovala pol hiše, ker sem zanj skrbela do smrti. Ostala polovica je ostala v lasti moje stare mame. V hiši ne živi že 20 let, ker sta s starim očetom bila v slabih odnosih in si je kupila stanovanje in odselila. Tako hiša sameva, v kraju kjer je parcela minimalno po 120€ po m2, propada, ker nihče ne živi v njej, ker je stara mama odločen, da mi ostale polovice ne proda, kaj šele podari. Tako si ne morem urediti življenja, ker je ob zapuščinski želela, da če se odpove svoji četrtini hiše, ki jo deduje po možu, da jo izplačam v denarju, kar sem takoj na zapuščinski morala podpisati. Tako me je obrala za vse prihranke, ki sem jih imela in sedaj ne morem niti v najem, ker imam pogodbo o zaposlitvi samo še pol leta. Tako živim pri materi, ki ji plačujem za stroške, ona pa mi pri urejanju mojega samostojnega življenja finančno ne more pomagat. In ko berem, kaj vse ste nekateri pripravljeni pomagati otrokom si rečem samo, da je to zelo lepo od vas in so otroci lahko hvaležni, za vso pomoč. Jaz otrokom ne bi dala 50 tisočakov, da jih investirajo v hišo, ki ni v celoti njihova, ker bodo imeli nekoč problem z lastništvom. Sama se zavedam, kako je če si v pat položaju in ne moreš razpolagati z nečem. Podpirajte svoje otroke, ampak ne za vsako ceno!
hmm … če prav razumem – glede na poste – izdelava mansarde ni velik finančni zalogaj, torej naj si naredita mansardo. Toliko pa vendarle imata? Oz. naj glavnino financira on.
Če gre pa zato, da nimata niti “fičnika”, potem pa v vsakem pogledu nista primerna za samostojno, skupno življenje … :
1. ne vesta, kako bosta funkcionirala 24/h en z drugim,
2. brez vsakega, lastnega fičnika ne moreš “na svoje” …
zakaj si ji karkoli izplačevala? zakaj se je čemurkoli odpovedala? če si polovična lastnica hiše, imaš pravico v njej živet, ne glede na ostale lastnike. ne bi ti bilo treba ničesar plačevat in njej se ničemur odpovedovat, ali stara mati misli to hišo nesti na drug svet poleg?
[/quote]
napisala si dve izključujoči stvari, ki ne moreta držati…
torej če se je stara mama odpovedala dediščini, potem je nisi dolžna ničesar izplačati
če pa se ni odpovedala dediščini, pač je dedinja v tistem delu in jo lahko ti izplačaš…
da se je ona odpovedala in si jo izplačala ne more biti in ne gre skupaj
če se nečemu odpoveš, potem do tega nimaš pravice – tudi v denarni obliki ne.
zakaj si ji karkoli izplačevala? zakaj se je čemurkoli odpovedala? če si polovična lastnica hiše, imaš pravico v njej živet, ne glede na ostale lastnike. ne bi ti bilo treba ničesar plačevat in njej se ničemur odpovedovat, ali stara mati misli to hišo nesti na drug svet poleg?
[/quote]
Ona je bila lastnica polovice hiše, polovico hiše je bil lastnik stari ata. Ob smrti se je njegova polovica delila na staro mamo (se pravi njej gre polovico vsega njegovega imetja, torej je dobila četrtino hiše) ostala četrtina pa je kot dediču pripadala meni). Na zapuščinski se je odpovedala dedovanju četrtine hiše v mojo korist v zameno, če ji takoj izplačam v denarju. Ja pač je materialist in vse gleda čez denar…