Hči, stara 4, si želi uhane
… uvedla hišno tradicijo, mal sem potegnila s štajerske, mal pa s primorske 🙂 Od svojega doma pa nič, ker sem si sama luknjala ušesa, ko sem bila polnoletna. Mama ni bila za to.
Hčeri sta od babice dobili uhane pri krstu in smo zmenjeni, da počakata do birme.
Prva je že dočakala in je preluknjala ušesa pri trinajstih, druga pa še bo, če bo seveda želela.
No, pri tretji bo treba uhančke še zrihtat, ker je babico pozabila na enakost med vnukinjami, he he. Lahko odpremo spet novo temo.
Hecno, kako nekateri vidite tak problem, če imajo 4 letnice uhane, je pa vse ok, če bulijo v tablice. Pa še celo morje drugih stvari, ki so danes otrokom v tej starosti samoumevne, pa škodijo ohoho bolj kakor eni uhančki. Pa razen strahu, da bodo punčke postale ovce, ki posnemajo vrstnice, ne znate povedati nobenega konkretnega razloga, zakaj so uhani pri otroku sporni. Tudi se mi zdi, da ste že prav obsedeni s tem, da otroku slučajno ne bi kake želje izpolnili, ker to pomeni, da ustrežete vsaki kaprici in to se pa ja za nič na svetu ne dela. To, da pa prav vsako njihovo željo skrbno in odločno prezrete, je pa spet druga skrajnost, ki je prav tako zelo napačna kakor to, da jim v vsem ustrežete. Če se jim tu pa tam kakšna želja izpolni, je to edino pravilno in zdravo za njihov razvoj.
Avtorica, jez sem generacija, ki je odraščala v 80ih in vem, da nas je veliko imelo uhančke. No, jaz sem si jih zaželela “šele” pri 6 letih, ampak se spomnim iz vrtca, ko sem na veliko vrstnicah občudovala uhančke. Ne razumem, kaj bi lahko bilo tako katastrofalnega, če ima otrok ene lepe, majhne, otroške uhančke. Edina stvar, ki mi pride na pamet, je da se lahko med igro poškoduje, naprimer jo drug otrok povleče za uho in ji ga zaradi uhana strga. Ampak poškodbe na tak način lahko nastanejo tudi zaradi lasnic, ki jih nosijo punčke, zaradi raznih zadrg, gumbov, trakcev na oblačilih, šalov, in tako dalje. Če razmišljaš na tak način, lahko otroka samo še v vato zaviješ in pospraviš v vitrino. Če bo oktobra imela še željo, ji povej in na kakem posnetku pokaži, kako se naredijo luknjice v ušesu in če se bo strinjala, jih naredite in naj dobi uhane. Jaz ne vidim v tem nič spornega.
Meni se načeloma ne zdi nič narobe tudi pri 4h, uhani danes res niso nekaj posebnega. Tudi v Ljubljani jih nosijo že zelo majhni otroci in to ne samo od določenih narodnostnih skupin. Izrazito me motijo le pri dojenčkih, ki niti ne morejo izraziti svoje želje.
Razumem punčkino željo, seveda pa je na tebi, da se odločiš. Če imaš pomisleke potem raje ne. Sicer pa, tako kot je rekel že nekdo pred mano, je edini pameten pomislek varnostni, saj tako majhni otroci ne pazijo vedno na higieno in tudi ne na pravilno slačenje/oblačenje, igro itd. Tako da čim manjše in ploščate, saj traja približno 6 mesecev nošenja istih, da se “rana” pravilo zaraste, sicer bo potrebno postopek ponoviti.
Pa še nasvet, raje v dober piercing studio kot s pištolo pri zlatarju.
Itak, da si zeli. Sej si tud macka,psa,ponija in se kaj. Butara si ti,ker ne premores kriticne distance in razmisljanja. Ker hci iniciiras v sledilko kar bo krasno ko se bo hotla oblacit kot lajdra,ker se bodo pac vse. In bo zacela pohat travco,ker bodo pac vse. Itd itd. Nauci otroka kriticne distance pa mu bos marsikaj hudega prihranila namesto, da ze ti najbijas, da mora biti kot drugi. Ker ce drugi to pocnejo je zihr ok. To je totalno slaba platforma za kasnejsi vpliv sovrstnikov tj ko tvojega vec ne bo a je zal nisi naucila kriticne distance in razmisljanja s svojo glavo. Kure stajerske. Jao.
[/quote]
To je južnjaško, ne pa uhani.
No, jaz sem iz gorenjske pa srm sinu dala uhanček pri 3 letih, hceri pa pri 4, dobila jih je pa ze pri krstu. Dala sem uhane, ker sem sama tako želela in otroka sta bila za to. Danes sta 20+ in oba nosita uhane, sin ima 2 taka, ko se skoz uhelj vidi, hci ima pa v vsske uhlju po 2. Oba sta študirana, eden ima že službo, pa s cigani se nič ne družimo.
40 let nazaj je moja babica tudi meni na vsak način hotela preluknjat ušesa, bila sem še v vrtcu. Mama je bila strogo proti. Jaz sem bila bolj statist pri kregu. Še dobro, da je mama vztrajala, ker kasneje sem pri prijateljici videla kakšni problemi so lahko z vnetji, brazgotinami… ušes si nikoli nisem preluknjala, moje mečice so nedotaknjene in sem ponosna na to.
Aja, v našem vrtcu so verižice, prstani, uhani… prepovedani. Zaradi možnih poškodb, izgube, zatikanja… sem mislila, da je v vseh vrtcih tako.
Jaz čisto razumem, da si hči želi uhančke, kot jih imajo druge deklice v skupini ( ti na sliki so prav luštni) in tudi ne vem, zakaj ji ne bi izpolnili te želje. Mogoče bi se bilo malo pozanimati, koliko drži tisto o energetskih točkah… pa najbrž ne bo držalo, sicer bi malo morje žensk in moških imelo razne zdravstvene težave. Do tu vse lepo in prav. Se mi zdi pa zelo sporen argument nekaterih tu na forumu, da je to ok, saj imajo to skoraj vsi… A ko vas bo hči prepričevala, da pri trinajstih ali štirinajstih vse njene prijateljice žurajo do zgodnjih jutranjih ur, bo pa tudi v redu? Pa da pri teh letih praktično vse že imajo fantein prespijo pri njih tudi? Saj to vsi delajo, zakaj bi torej naša izstopala? Vem, ponavljam, kar so že drugi napisali. Načeloma ni nič narobe ustreči tudi kakšni otrokovi kaprici. A samo, če znamo sicer postaviti zdrave meje, ne ustrežemo vsaki trenutni želji, se ne uklanjamo pritisku večine in znamo razlikovati med tem, kar si otrok želi in kaj zares potrebuje! Uhani pri štirih letih to zagotovo niso!
Pri nas v vrtcu se ne spomnim, da bi kakšna punčka imela uhane, če pa jih je že imela, pa je bila obvezno tudi našemljena in nakičena, v tistih smešnih tilastih krilcih in kičastih copatkih…. V osnovni šoli enako. Redkokatera punčka je imela uhane v prvi in drugi triadi.
Očitno to v Ljubljani in na Obali ni razširjeno.
Hvala za take in drugačne prispevke.
Drugače nismo iz štajerske, ne vem kdo od vas nas je tja preselil, smo iz Postojne.
Za tradicijo med južnjaki, romi… nisem vedela.
Kot sem napisala, dvojčici sta pač s temi pisanimi otroškimi uhani, po katerih ju je moč ločijo, navdušili ostale. Deklici sta v nulo identični. Starši ju oblačijo zelo pisano punčkasto in dekliško in ti otročji uhani gredo zraven. Sta z blontnimi koderčki, tako da neki romi niso. Če se ju vpaša, po čem ločiti deklici, pravita, da po uhanih. Ker se toliko govori o teh uhanih, pa so si jih, sklepam, zaželele tudi druge punčke.
Eni starši so pač naredili luknjice v stilu, punca je in jih bo imela. Želimo, da se oblači dekliško, pozneje ženstveno. Ne želimo hčere stila Ellen Degeneres. Torej ni škode, če par let prej, saj so itak za vso življenje. Jaz sem zelo enstvenega videza, tako mi je všeč. Stereotipov ne maram in nikoli ne bom učila otroka, da ličit se in nosit nakit pomeni biti neumen in lahek. Po videzu pač ne obsojamo.
Po videzu pač ne obsojamo napiše nekdo, ki v prejšnjem stavku omenja, da noče hčere stila Ellen Degeneres. Hvala za smeh.
[/quote]
Mislim, da se to nanaša na tiste druge starše, ki so luknjice že naredili. Odstavek začne
”Eni starši so pač naredili luknjice v stilu, punca je in jih bo imela. Želimo, da se oblači dekliško, pozneje ženstveno. Ne želimo hčere stila Ellen Degeneres. Torej ni škode, če par let prej, saj so itak za vso življenje”
———>———->Torej oni, ki so luknjice naredili, hočejo da jih hčere imajo, oni nočejo hčera stila ellen, njim ni škode če so luknjice že zdaj. Ne pa avtorica.