jaz ne morem spati. razlog: tuhtam ali o ponudbi, ki sva jo z možem dobila danes od njegovih staršev. kaj me torej muči:
oba sva 40+, otroka sredi OŠ. živiva v večjem, lepem lastniškem stanovanju v mestu, ki sva kupila s pomočjo obojih staršev in kreditov, ki sva jih lani odplačala. mož ima mlajšo sestro, ki zdaj kupuje stanovanje s svojim partnerjem. finančno jima bosta pomagala moževa starša. ker želita biti fer in ker nama pred leti nista podarila toliko sredstev, naju zdaj sprašujeta ali želiva, da nama dasta enako denarja ali pa prepišeta zazidljivo parcelo, na obrobju mesta, 3 km vstran od njiju. parcela je realno vredna najmanj dvakrat toliko. in sedaj dilema. oba z možem sva odraščala v hišah in vedno sva želela nekoč imeti svojo. a najine službe in obveznosti z otrokoma nama trenutno ne dajejo veliko prostega časa. dejstvo je, da če vzameva parcelo, bova morala graditi. nespodobno bi bilo jo dražje prodati, da jo hraniva še x let, je neracionalno. denarja prav kravavo ne potrebujeva, verjetno bi šel za avto, ki ga bova slej ko prej morala zamenjati za tega, ki je star že 11 let, ostalo bi dala otrokoma za varčevanje.
mož zelo navija za montažno hišo, ki bi jo s prodajo stanovanja na tej parceli lahko tudi postavila. njegova služba bi mu bila še bližje, moja bi terjala dodatne pol ure v eno smer. jaz ima že dane včasih slabo vest, ko moram potegniti v službi in še kaj narediti doma, ker sem manj z njimi. v hiši je dela še več. pa tudi mož je vsaj med tednom zelo zaseden. da bi si omislila pomoč, finančno ne znese.
torej: vem, da je bilo napisanega že veliko na to temo, a sem takrat površno brala, ker me ni zadevalo osebno. a vseeno: kakšne so prednosti življenja v hiši oz stanovanju. in slabosti? mislim z vidika današnje vsesplošno zaposlene in aktivne družine? vsakršen nasvet bo v pomoč pri razmišljanju.
p.s. da ne bo pomote in nepotrebne zavisti: v preteklosti sva nekaj let prav nečloveško garala za to, da sva odplačala kredit in pomoč staršev ni bila strašansko velika. tudi tokrat ni. dilema je drugje: hiša ali stanovanje dandanašnji.

Ne vidim problema. Starši so fer in želijo izenačiti razlike med dvema otrokoma, tako da vama podarijo parcelo, torej sprejmita darilo. Saj druge opcije tako ni, kajne? Če ne bosta zdaj vzela, se lahko zgodi, da bo mož kasneje zameril sestri, ker je dobila več.
Torej najprej to. Nato se vama ni treba vreči v gradnjo na vrat na nos. Počakajta in razmislita. Saj parcela bi stala tudi, če vama je starši ne bi podarili, mar ne? Še vedno se lahko kasneje odločita za gradnjo ali prodajo ali celo najprej gradnjo in nato prodajo. Verjemi pa, da otroci ne bodo navdušeni za selitev. Ko so enkrat mestni, ostanejo mestni. Kljub temu pa imata s tem darilom dobro izhodišče za investicijo. Jaz bi bila zelo hvaležna svojim staršem, če bi razmišljali tako kot vaši. Čisto drugače je, če ti dajo varnost, ko si na začetku svoje poti. Tako da, le sprejmita in bodita hvaležna, da so moževi starši razumni in enako fer do vseh otrok.

Vzemita parcelo, ostanita v mestu. Malo hisicoo si bosta postavila, ko gredo otroci od hise. Ali pa vikend??

Težko ti svetujem, lahko rečem le, da svaka čast tem staršem, da želijo biti enako radodarni do obeh otrok.

Meni sta prakticnost in logistika zelo pomembni in sori, ampak blizina sluzbe in soe odtehta marsikaj. Kaj ti pomaga, ce ima moz sluzbo blizje, ce si ti ta, ki doma naredi veliko vec in ti oddaljena sluzba prinese samo manj casa doma?!
Tudi otrokom je bolj fajn, da imajo blizje sole, vidim po sosolcih in prijateljih mojih, ki skoraj vsak vikend bivakirajo pri nas, ker so cez vikende avtobusne povezave z mestom bizarne.
Na vajinem mestu bi vzela parcelo, ne zaradi vrednosti, ampak ker je koje mnenje, da je zemlja neprecenljiva in da lrej ali slej prav pride. Bi vzela ze njivo prej kot denar, zazidljiva parcela ima pa itak se vecjo denarno vrednost poleg.
Glede zidanja se ne bi obremenjevala, pac bosta zidala, ko bosta, ce bosta. Moz in njegova montazna hisa naj se zamislita malo okoli logistike in prakticnosti terkoliko je sam pripravljen prevzeti gospodinjstvo nase, ker jaz niti slucajno ne bi cele vikende kuhala, prala in peglala, ker cez teden ni casa!

Se strinjam z zgornjim predlogom: trenutno ostanite v stanovanju, ker vam tako bolj ustreza. Bolj oddaljeno bivanje ne pomeni samo več časa za pot v službo in nazaj. Pomeni tudi več časa za razvažanje otrok, ki jih je dostikrat res nujno razvažati, ker avtobusov ni. Pomeni tudi dva avta ali veliko dodatnega časa za prilagajanje.

Parcelo lahko začasno daš v najem za kaki vrt ali njivico ali magari košnjo. Nimaš stroškov, pa če dobiš za najemnino gajbico krompirja in škatlo jajc, pa tudi v redu.

Ko otroci odrastejo in odidejo, pa se lahko po želji tudi preselita v bolj mirno okolje, potem pa v penziji višek časa usmerita v cvetlične gredice.

Jaz bi zidala. In sicer montažno hišo. Z kupnino od stanovanja in prihranki ki bi jih še prihranila v nekaj letih, lahko montažko vzameta na ključ, in bo zgrajena v 1 letu. Finančno preračunajta, da bosta imela dovolj za izdelavo na ključ. Zidati je luštno če imaš denar in zelo neprijetno, če si poln kreditov in ne moreš nikamor.
Torej, ostanita še nekaj let v stanovanju, varčujta in kasneje v zidavo

Sem živela do poroke v hiši, od takrat naprej pa v stanovanju. Popolnoma razumem dilemo avtorice teme in se ne bi odločila za gradnjo hiše. Če bi ti bilo delo okrog hiše in v hiši v veselje, potem vsekakor hiša, če pa ti čas že sedaj ne dopušča, bi te hiša samo dodatno obremenila, kar pri odraščajočih otrocih ni zanemarljivo. Potem bi se zaradi selitve spremenila še v njihovega taksista, saj bi jih morala voziti na različne dejavnosti, časa bi ti tako kronično primanjkovalo in namesto veselja s hišo bi bila ti živčna razvalina.

Svetujem tako kot nekateri predhodniki – vzemita parcelo, a z morebitno gradnjo še počakajta. Čas bo pokazal, kaj bo najpametneje narediti s parcelo. Jemlji to kot naložbo za prihodnost, saj ne veš, kakšne stroške bosta v prihodnosti imela npr. z izobraževanjem otrok.

Avtorica, omenjaš, da se ti ne bi zdelo fer prodati parcele po višji ceni. Če vzameš parcelo in se jo kasneje odločiš prodati, lahko kadarkoli presežek vrednosti razdeliš na pol in eno polovico daš sestri. Če boš čutila, da je tako prav, ta možnost vedno obstaja.
Strinjam se z zgoraj napisanim, da je parcela naložba, s katero praktično nimaš stroškov in lahko mirno stoji in čaka, dokler se ne odločiš, kaj bi rada naredila z njo.

Pluse in minuse življenja v hiši vidim takole.

Hiša: pozitivne strani
– imaš vrt
Tudi, če sedaj nihče nima želje po ukvarajnju z vrtom, ta možnost vseeno obstaja in kdaj kasneje morda lahko pride prav.
– imaš več prostora
Če imate radi goste, oz. obiske, je hiša super – vrt ali terasa, tudi znotraj dovolj prostora; vsak se lahko odmakne v svoj prostor/tudi drugo nadstropje, ne da bi pri tem kogarkoli motil. V stanovanju je to lahko malo bolj problematično, sploh ko so otroci najstniki in povabijo še svoje prijatelje, fanta/punco, rabijo mir za učenje, itd.
– razporeditev prostorov, kakršno si želiš
– dobra zvočna in toplotna izolacija (če tako želiš)
– več zasebnosti in posledično svobode (ni se ti treba ukvarjati s hišnim redom in tako zelo paziti na hrup – recimo lahko skačeš ali tečeš naokrog, poslušaš glasbo na višji jakosti, ponoči pereš perilo in se tuširaš, pa s tem ne boš motila nobenega soseda)
– lahko imaš večjo teraso, v stanovanjih so običajno samo balkoni
– vrt, prostor, več tolerance za hrup: to je navadno super za otroke in najstnike

Hiša: negativne strani
– večji stroški ogrevanja (čeprav je odvisno od tega, kaj želite ogrevati in kako toplo imate radi) – z možem malo preračunajta, kako je sedaj in kako bi bilo v hiši
– večji ostali stroški (običajno je tako; preračunajta)
– stroški vzdrževanja: za vse bosta z možem sama
– vzdrževalna dela: organizirati jih bosta morala sama, ni hišnika, ni upravnika (če ju sedaj imate)
– delo z vrtom
Glede na to, da sta otroka že najstnika, je tu malo lažje, ker bosta recimo lahko pomagala pri košnji trave. Tudi ni potrebe, da se preveč ukvarjate z vrtom, če si tega ne želite.
– čiščenje – več oken, večja površina, itd.
Če otroka in mož pomagajo, je lahko vse čisto super; če čistite samo vi, lahko postanete sužnja hiše in čiščenja. Sploh, če imate radi čistočo in red. V tem primeru hišo odsvetujem, ker družina ne bo imela ničesar od vas, vi boste pa ves svoj prosti čas samo čistili.

Hiša: potencialno problematične stvari
– lokacija: bližina in urejenost javnega prometa (pomembno za otroke), oddaljenost od službe, oddaljenost od mestnega središča, oddaljenost od interesnih dejavnosti vaših otrok
Če otroka lahko gresta do centra brez težav tudi s kolesom, problema dejansko nimate. Če je oddaljenost večja in so slabe povezave javnega prometa, boste pa ves čas vozili otroke sem in tja.
– sosedje: trenutno ne veste, kakšni so (malo se pozanimajte)
– okolje: promet, hrup (mogoče bližina ceste, železnice), morda bližina kakšne stoječe vode in posledično komarji, itd.
– oddaljenost prijateljev otrok in družine
– oddaljenost trgovine, banke, pošte, itd.

Kaj so plusi in minusi v stanovanju, pa veste sami.

Pozitivna stran montažne hiše je, da je hitro postavljena in tudi, da boste lahko sami določili razporeditev prostorov ter njeno velikost. Prevelika hiša pomeni večje stroške – sploh, ko se otroci odselijo (študij, oz. kasneje na svoje) in bosta z možem v njej večinoma sama.

Bolje hiša kot stanovanje v bloku. Hiša je luksus, stanovanja pa so bolj za nižji razred, pa tudi blokarji so velikokrat zelo primitivni.

in ti si več kot očitno blokar

jaz bi šla v gradnjo hiše. Ali pa montažno kupite, na ključ, če se vam ne da graditi in zajebavati z mojstri.
V življenju sem zgradila 2 novi hiši, in mi je to v veselje. Imamo tudi novo stanovanje na morju, tako da lahko primerjam oba načina življenja.
Če ima človek denar, sploh ni nobenega problema graditi.
Tudi jaz imam 3 otroke, ko smo prvo hišo gradili, so bili čisto majhni. Nikoli nisem imela nobene pomočnice, sama rada pospravljam, to me ne obremenjuje. Marsikaj sva z možem sama naredila na hiši, vedno sem bila polna prahu, ki ga je vsaka novogradnja polna v času gradnje.
Prednosti so: otroci so na vrtu, imaš več svobode, svoj prostor. Res je več dela s čiščenjem, ampak manj dela z živalmi (psa samo spustim na vrt, pa se polula – kužata imamo v hiši), lažje je avto oprati, posesati (ne rabiš voziti v pralnico). Ko smo na morju v stanovanju, notri ne zdržim in hitro hitimo ven. Ko sem doma v hiši, z užitkom posedim doma, na vrtu, ali v dnevni sobi. Osebno ne bi zdržala v stanovanju. Meni hiša paše. Hišo imamo na podeželju, 20 km iz Ljubljane, otroci grejo v šolo s šolskim avtobusom, dejavnosti ni veliko in jih ne vozim veliko okoli.

Jaz imam službo v Ljubljani, doma pa sem 100 km stran, v hiši. Delam 10 ur na dan, pa je ni stvari, ki je v hiši ne bi zmogla. Življenje je, kot si ga narediš. Ni treba, da imaš vrt ali milijon rož, se da vse zelo poenostavit. Čiščenje in kuharija sta identična kot v stanovanju. Zame je neprecenljivo, da imam iz hiše stopiti kam ven. Imam teraso, kjer preživimo večino časa v toplejših mesecih. Imamo ogromno obiskov. Priceless. Pa da mi ni treba poslušat sosedov, so pa dovolj blizu, ko jih rabim.

Jaz bi parcelo sprejela: saj ni treba jutri zidat – tvoj soprog preveč hiti … treba vseeno premislit, koliko je denarja za gradnjo in stroškov potem s hišo. A za to imate čas.

Predvsem bi bilo treba premisliti, kje je ta parcela: kaj ima blizu? market in še nekaj trgovin, pošto in banko, zdravstveni dom in lekarno, javni prevoz(pogostost), kino in gledališče, telovannico in športno igrišče .. pa še kaj bi se našlo.
Ker če boš vse našteto morala iskati drugje, ti idilično sedenje na terasi ne bo v veliko uteho.

Da o preseljenih najstnikih sploh ne govorim … in še: a jih bodo na vasi sploh sprejeli v klapo

Če sta otroka res najstnika jih obvezno vključita v odločitev. Lahko vama do smrti (ali vsaj do konca najstništva) zamerita, ker sta ju iztrgala iz domačega okolja, družbe…. Kaj ti pomaga terasa, vrt, 5 sob, če doma kar naprej gledaš dva namrgodena mulca, ker ne moreta do svojih prijateljev, ker se kar na1x vse dogaja brez njiju?

Vzemi parcelo, ki ne bo jedla in pila in jo prihrani za otroke. Računaj na to, da so vanma starši pomagali in, da je prav, da tudi ti pomagaš svojim otrokom naprej.
Pohvalno pa za starše, da so pošteni in imajo do otrok enak odnos.

Zame življenje v hiši in bloku ni niti malo primerljivo. Življenje v hiši je bistveno kvalitetnejše.

vožnje imaš najmanj tri ure na dan, pa če spanje odšteješ, koliko ostane?

Vsi ti argumenti o tem, kako je fajn bit v hiši, ker se otroci lepo na vrtu igrajo, so čisto mimo, ker sta otroka že zdaj sredi OŠ, ko hiše sploh še ni niti na papirju. Časi igre na vrtu so mimo.

Jaz bi na vajinem mestu vzela parcelo in potem počasi, čez par let začela zidat hišo. Ampak majhno, enostanovanjsko, primerno za par z izpraznjenim gnezdom. Bognedaj kakšne graščine v tri štuke, z mansardo za enega od otrok.

Po izkušnjah ljudi, ki jih poznam, in so se selili z najstniki – ne vem, koliko sta stara otroka, a predvidevam, da sta na pragu srednje šole – je bila to slaba odločitev. Majhni otroci da, zanje je hiša prednost, za večje pa ne. Nekaj ljudi se je celo preselilo nazaj v mesto – veš kakšni brezvezni in visoki stroški so to.

Parcelo seveda mirne duše vzameta. Meni se recimo ne zdi slaba ideja, da pozneje tam kaj postavita in se preselita, otrokoma pa ostane stanovanje (če je to finančno izvedljivo). Bi pa jaz staršem dala vedeti, da obstaja tudi možnost, da bosta parcelo prodala … naj se za darovanje odločita tudi na podlagi tega.

Za otroke do konca osnovne šole je hiša idealna, potem se prednost nagne k stanovanju. Žal sta najboljši čas za hišo zamudila za ca 10 let.

Osebno bi verjetno parcelo prodal ter si mogoče privoščil kako potovanje okoli sveta ali kaj podobnega.

Jaz se na tvojem mestu nebi selil. Bi pa vzel parcelo in si postopoma naredil lepo montažno vikend hiško, kjer lahko “uživate” med vikendi in se občasno odmaknete od mestnega vrveža.
Finančno pa imate možnost, da postopoma gradite ali pa najameta kakšno posojilo. Trenutno so nizke obrestne mere in se kar splača. Preveri na Hypo, mi smo dobili tam najboljšo ponudbo.
Moje mnenje je, da se da iz vsake dileme potegnit najboljše, le dobro je treba pretehtat stvari, zato si vzamita nekaj časa in razmislita. Za prihodnost vama bo to kar dobra rešitev!