Hladen odnos

Najbrž se je o tem že kaj pisalo.

Z možem sva skupaj cca 7 let. Imava dva majhna otroka. Oba hodiva v službo, finance imava kar solidne.

Odnos (intimen) ki ga imava pa je bolj hladen. Sva sicer prijazna drug do drugega, se lahko pogovarjava, dogovarjava, vendar med nama enostavno več ni strasti. Spolni odnosi so posledično zelo redki, se mi zdi da pri njemu vse na silo. Toliko, da furava odnos naprej. Sva prej prijatelja, kot ljubimca.

Lahko bi tako živela. Ampak to ni tisto, kar mene osrečuje. Želim si več. Ne bi ga prevarala, rada bi pa prekinila takšen odnos (ne nujno s tem, da bi se fizično odselila, v skrajnem primeru pa tudi tako). Zaradi tega nimam slabe vesti, tudi zaradi otrok ne, saj se mi zdi, da bi v kakšnem drugem odnosu ,če bi me kdo maral 🙂 ,lahko bila srečnejša, in tudi otroka bi posledično (upam) lahko bila srečnejša. Vsaj po prvem šoku. Čeprav moram priznati, da tudi sedaj nista nesrečna. Imata tisto mirno otroštvo, saj pravim, drugače sva zelo usklajena.

Stvar je v tem, da meni to ni zadosti. Enostavno mi ni. Njemu pa mislim da je. Da mu je tudi takšno živeljnje OK. Pravi, da si želi biti z mano, da mu ni tako zoprno bit z mano, da sem v redu, torej kar se tiče obnašanja, pogovarjanja, prijateljstva… kot sem že napisala.

Enostavno ne vem, kaj bi…

Mogoče bo čez kakšno leto tvoja odločitev lažja, ker boš po vsej verjetnosti še bolj nezadovoljna, zagrenjena….

A se ne bi raje prepričala, če je to res ali ne ?
Mogoče njemu tudi ni to dovolj, pa ne ve kaj bi.

Preden se odločiš za nek korak, je dobro poznati okoliščine, saj je potem tudi odločitev lažja in manj možnosti, da se odločimo napačno ali pa obžalujemo neko odločitev.

Če se je zelo ohladil, je lahko to tudi posledica varanja, nenazadnje tudi proprosto rutina.
Mogoče pa le pravzameš pobudo in boš videla kako bo… čute na 110%.

Ja ljuba dusa kaj pa si ti mislila da se bosta porivala vsak dan kot prvi dan do konca vajinih dni? Pa v kateri pravljici ti zivis? Si prevec filmov in nadaljevank gledala? Vsaka strast nekoc mine. Kaj mislis da bo z naslednjim in naslednjim in naslednjim kaj drugace? Lahko bi rekli da si tipicna moderna kokos, polno rit vsega in zdolgocasena.

Preden razdreš vezo, se pogovorita. Povej mu točno tako kot si nam. Včasih ko se porušijo neke bariare in vsak pove svoje občutke, lahko ljubezen in intima zopet zaživi. Zgubiti nimaš več kaj, boš vsaj vedela pri čem si. Če ti reče da te ne ljubi več, da ima ljubico – potem ti je jasen izhod. Če je tudi on zmeden tako kot ti , se pogovorita in ugotovita kaj vaju je zbliževalo na začetku. Tudi kakšna terapija para pomaga.
Ne poslušaj zgornjega mejla – ne vem zakaj vsi dopovedujejo, da je po 5-10 letih konec. To je larifari ali pa se tako tešijo tisti, ki furajo slabe veze. Govorim ti iz lastnih izkušenj. S svojim možem sem 20 let, bili so vzponi in padci, … z leti pa se umirjajo, strast pa ni ugasnila. Midva imava spolnost od 2* na teden do 5-7* na teden. Je pa res potrebno, ko se ne čutiš več, pogovor o čustvih, odpiranje duš. Samo mora biti obojestranska želja. V vezi smo včasih preprosto preveč resni, norčavost, entuzijazem, nor mejl, povabilo kam … vse to dela življenje in vezo lepo.

“Mogoče njemu tudi ni to dovolj, pa ne ve kaj bi. “

In kaj naj zdaj naredim, če on ne ve, kaj bi… ? Naj oba razmišljava o dejstvu, da to ni več čisto to, kar je bilo, kar bi lahko bilo,… in se prašujeva kaj naj narediva? Jaz vem kaj si želim, sem povedala, on me pa ne more spustit, na nek način, želi si me pa očitno tudi več ne, ali pa vsaj ne kot ljubico. Jaz pa nočem biti samo prijateljica svojemu možu.

“Če se je zelo ohladil, je lahko to tudi posledica varanja,”
Ja, sem tudi jaz že pomislila na to. Kaj na rečem, lahko da je, nimam pa še zaenkrat takšnega občutka. Sicer pa ga jaz ne zadržujem v tem najinem zakonu, zadržuje se sam. Če vara, ne rabi varat, lahko enostavno eden od naju odide stran.

“Ja ljuba dusa kaj pa si ti mislila da se bosta porivala vsak dan kot prvi dan do konca vajinih dni? Pa v kateri pravljici ti zivis? Si prevec filmov in nadaljevank gledala? Vsaka strast nekoc mine. Kaj mislis da bo z naslednjim in naslednjim in naslednjim kaj drugace? Lahko bi rekli da si tipicna moderna kokos, polno rit vsega in zdolgocasena. “
Torej je to to, prekletstvo odnosov, da z leti v vsaki vezi strast mine.
Mogoče imaš prav, mogoče imaš pa res prav, ampak zaradi tega ne bom nič srečnejša.

Ni mi mar zate.

Malo prehitro se je vse ohladilo. Saj razumem, služba, otroci itd. A če se v odnos vlaga tudi spolna energija, ne postaneta samo cimra. Ne rabita seksat vsak dan, ampak vsak teden bi ga pa lahko pocrklala, kaj praviš. Previdno, če spolnosti ni, se lahko prične varanje. Če pa želje po njej ni…. je pa že druga zgodba.

“Ne poslušaj zgornjega mejla – ne vem zakaj vsi dopovedujejo, da je po 5-10 letih konec. To je larifari ali pa se tako tešijo tisti, ki furajo slabe veze. Govorim ti iz lastnih izkušenj. S svojim možem sem 20 let, bili so vzponi in padci, … z leti pa se umirjajo, strast pa ni ugasnila. Midva imava spolnost od 2* na teden do 5-7* na teden.”
Peter se torej moti.
Spodbudne besede, avtorica.

Več let isto rupo šopat je prej kot užitek kakšna sadomazo varianta.

Men je pa zmeri pasalo “ta staro” prtiskat, ker sem točno vedel kam moram pihnit, kje pobožat, kje polizat, da je bila čist razvneta…
Jbg… eni se pa sam zase, nekulturno, pobrigate, a ne?

hmmm … mogoče pa je gej?

Mogoče si pa ti tranny ?

Odvisno, koliko sta otroka stara.
Manjšim otrokom se z ločitvijo sesuje svet in zato pri marsikomu vsi ti postopki okrog ločitve pustijo trajne posledice. Prav tako je veliko težav pri sprejemanju novega partnerja…Tudi vprašanje je, kako bi novi partner sprejel otroka.
Zadeve niso tako preproste, kot si jih zdaj predstavljaš, ko imaš pred očmi samo svoje potrebe.

Zakaj pa ne ?
A je to problem, če se o tem razmišlja in poskuša rešiti težave ?
Če bi bila brez otrok, ne bi bilo nobene dileme. Zdaj pa sta odgovorna še za otroka.
Noben odnos ni samo postlan z ročicami in bi v njem ostajali le tako dolgo, dokler bo vse štimalo, ko pa je treba kaj rešiti in se poglobiti vase, pa gremo naprej iskat nekoga, ki bo zadovoljeval naše potrebe in nas osrečeval.

In zakaj si te ne želi več tako ?

Če tako pravi oziroma te dojema, potem te razumem, zakaj razmišljaš, da bi šla stran. Po drugi strani pa je to lahko prilika, da odkrijeta če se da te zoprne stvari kako odpraviti. Ne samo pri tebi, da se ve.

Odvisno kako je vajino razmerje in koliko se ga da obuditi. Če se ga da super.
Če je pa odnos beden pa pomisli kako je otrokom v takem življenju? Če sta vidva samo kot brat in sestra, kaj se bodo otroci naučili iz vajenga odnosa? Kaj dobrega že ne.

ne razumem ljudi ki rinejo v nek odnos po 2, 3, 4, 5 …letih po nekaj otrocih pa ne vedo kaj sami s sabo kaj šele svojimi potomci. Po 20 letih še vedno nisem naveličana moža in glede na odnos tud 2 krat na dal mislim, da tudi mož ni.

Če tako pravi oziroma te dojema, potem te razumem, zakaj razmišljaš, da bi šla stran. Po drugi strani pa je to lahko prilika, da odkrijeta če se da te zoprne stvari kako odpraviti. Ne samo pri tebi, da se ve.[/quote]

A? To pa res ne vidim, kako bereš.

No, mogoče želiš izpostavit, da bi jo moral mož videti kot edinstveno, cenjeno in v tej smeri naprej. Pa je to možno? Človeka tako gledati, videti, tudi po toliko letih neke rutine.

Sej bi rekla, da je, pa po toliko prebranih sporočilih, izmenjanih besed med kolegicami, sodelavkami… še jaz več ne verjamem v to.

Kaj pa vem, mogoče pa imajo tisti, ki zagovarjajo samsko življenje, pravzaprav kar prav. Mogoče si pa res srečnejši, če si sam(ski). (Ali pa sem jaz zrela za eno mirno in kvalitetno noč spanja.)

Jaz pa razumem, da se to zgodi. Se bojim, da je zelo malo parov, ki bi po nekaj letih skupnega življenja še vedno doživljali svojega partnerja enako, kot na začetku odnosa. Stvari se vsaj spremenijo, če že ne poslabšajo.

Ja, lahko se spremenijo “na bolje”, če ti recimo bolj ustreza neka mirna plovba po dinamiki odnosa, ali pa to oceniš kot “slabše”, če želiš v odnosu evforijo ob snidenju, naprimer.

Videti partnerja po toliko letih enako seksualno privlačnega, kot si ga recimo 10 let nazaj, kaj šele 20 let nazaj, po toliko in toliko nekih dogodkih, ki so pustili sledi tako na telesu kot na karakterju človeka, mi je pa slišat kot neka pravljica.

Seveda se to dogaja in ne trdim, da bi moral kdo za vsako ceno vztrajati v mrtvem odnosu ali nasilju.

Želim povedati le, da ob takšnih ali drugačnih kritičnih razmerah potrebno zadeve razčistiti ter se odkrito pogovoriti. Ne pa le misliti, kaj si drugi misli…In igrati tiho mašo ter se obnašati kot dva otroka. Največkrat je razlog v problemih ravno pomanjkljiva komunikacija in razne iluzije o tem, kaj si drugi misli ali ne misli in zato pride do ohladitve odnosa.

mene pa zanima koliko energije si pa ti vložila v vajin odnos? Da neka zveza uspe je treba marsikaj naredit da ne pride do ohlajanja in monotonosti…in kdaj nazadnje si se sploh potrudila okoli moža?
Će nimaš volje in želje tudi fitbeka ne more bit…..mislim pa tudi da nimata sploh nikakršnih skupnih ciljev….

A je po toliko letih seksualnost tista, ki ju vedno znova pripelje skupaj ali premore njun odnos po toliko letih še kakšno drugo dimenzijo razen seksualnosti?

A je po toliko letih seksualnost tista, ki ju vedno znova pripelje skupaj ali premore njun odnos po toliko letih še kakšno drugo dimenzijo razen seksualnosti?[/quote]

Skupaj dva pripelje privlačnost. Če je privlačnost, tudi težav v postelji ni. Vsaj v postelji jih ni.

Si težko predstavljam, da bi dva čutila zadovoljstvo v odnosu, če med njima ni želje po intimnosti. Si ti lahko?

Pač tipična zgodba o odnosu, ki se je izpel. Nič posebnega, vsako razmerje pride do te točke, ena prej, ena aksneje..

Eni nikoli… 🙂