Hojlalala :))))))
Gmajnica zlata prelepa!
Murenček je u nekako tako nežno – pozitivnem elementu, tako mehke duše in najlepših misli o vas… Ne vem zakaj, ampak je tako.
Cel dan že odvračam hitrost ljudi in hudobijo jeznežev nad samimi seboj, cel dan že počenjam veliko lepega, tudi koristnega in sem se nemalokrat ujel v misli na popolnost ob bližini meni najdražjih….
Sanjam o mnogočem, sanjam o pogledu, ob katerem mi je nekoč zastal dih, sanjam o tistih očeh, ki nemo obljubljajo pravljico…
Ja za njene oči živim….
Stisni se k meni,
ljubezen prelepa,
bodi mi sonce,
verjemi mi slepa…
stisni u naročje mi,
tukaj si moja,
tu zmagovita si,
vedno brez boja…
Bolj nežno privij se,
poglej mi v oči,
videla biserček,
v njih boš te dni…
Položi si glavo,
na moje rame,
tu je toplo
in naj u spanec te vzame…
V mojem naročju
ni grdih pasti,
tu je ljubezen,
ki te želi…
Murenček srečen je,
srečo deli,
po tebi ljubezen,
le hrepeni…
****Murni****
Murenček je vaš, vsak pa naj me počečka ali pa nežno pobarva kakor mu paše :)))))))
sej pravim… res da ga ni takrat, ko bi človek pričakoval, ampak… pride pa vedno, vsak dan 🙂
Kolega z druge strani brega,
prov take so današnje moje misli,
ki me vlečejo v globino njenih oči
zato, bod pozdravljen med nami…
tudi ti!!!
murenček, n’č ne bom barval… ni potrebe, je lepota slike sama po sebi… lepota, brez umetnih barvil 🙂
Zauh Jani!
Aha, le v teh očeh ima globina svoj smisel….
Ta globina ni izmerljiva, sega nekako do…. njene zlate duše…
najsrečnejši bom, ko bom vsaj na pol poti v to notranjost topline…
Ta stan brega me bega, rad bi na uno stran :))))
Murni moj…tako lepo bom zaninala danes…z veseljem sem kar požirala tvoje besede in verjemi, da te bom prav nežno, lepo barvala, lep boš, tako nežen in …ma ne smem vsega napisati…saj ti veš kaj želim povedati.
In sprašujem se:”Pa kdo se ne bi stisnil k tebi,kdo se ne bi privil v tvoje naročje, položil glavo na tvoja ramena, res ne vem, če je kje kdo, ki to ne bi počel?”…Murni, lepo nočko, lepe sanje…poljubček, ker te imam res rada, in pika!
Aj nju it, aj nju it ………. ha, ha, ha, vidva poeta,
vedela sem, čutila, slutila, nekje v meni je bilo
in še vedno je in bo prepričanje, da se z virusom
bolezni, ki se imenuje LJUBEZEN okuži vsak, vsak,
čisto vsak……..ej, fantje, še celo naš Jani, ha, ha, ha.
Kok se men rola, res se mi rola, zdej smo pa vsi
noter, čist vsi …………… Murni, ti so moj zlati sonček,
poljubčka ti dam, poljubčka tja, kjer ga hočeš imeti.
Jani, tudi tebi en nežen objem in cmočka .!!!!! Pih,
kok se men res rola…………..
Aha Mariči, lepe besede u verze položene so lahko samo ljubezen…
Ma me zadene, ko si me nadene ta ljubezen….
Pa saj Jani vam poje že ves čas, le u rimah ga ne znate poslušat…. mogoče bo šlo zdej lažje…..
Mariči poljubčka si bom pa limal u srce, da ne bo kdo kej mislil :)))) je pa izredno lepo povedano…
Hvala
Murenček, naj mislijo kar hočejo, lepo je biti
to, kar si človek želi biti. Lepo je ljubiti, še lepše
je biti ljubljen. Ko človek doživi prejemanje tega,
kar želi dajati, ga nosi v oblake. In tega počasi
postajamo lačni vsi, saj smo vendar bitja, ki znamo
in želimo čutiti. In biti to, kar želimo, živeti to, kar
hočemo živeti, izživeti vsega samega sebe…povej,
murenček, mar ni to lepo. Mar ni naše življenje kot
mirna gladina jezera, ki jo veter razburka, pa spet
umiri in nanjo položi tisočero svetlih luči …. v katerih
ljubezen gori …….????
Ohh ob teh besedah je pa še tista pika na koncu zardela :)))
Sončece zlato, tudi tebi prečudovito noč u tebi nežnem naročju, u toplem pripravljenem stolčku in nežnem šepetu tople sapice na uho….
Želim ti vse tisto, kar sebi…
Jap sej ravno zato so barve prepuščene vam…
Le sijaj mi sijaj….
Ampak, murenček, dejva uno :
Vsi so prihajali, njega ni b’lo …………..
lalalalalalallalalalalalalalallalalala
lalslalalalalalallalalalallalalalalalla……………
Jap Marija, to si pa tako lepo povedala…
Je pa res, da mnogim ni dano, da bi iz krutih hudourniških brzic in mogočnega toka reke, pa čeprav vedno u isto smer, prišli vsaj do prvega jezera in prve umirjene gladine, pa čeprav bi ta gladina imela veter z vseh smeri….
Marija, samo tisti ki resnično ljubi ve kaj to je, ve kako ranljivo je to čustvo in ve kako zlahka ga zapravimo….
Murni je prišel do gladine, a je kmalu spoznal da ga bo veter uničil, zato se je podal u zavetrje…. u zalivček nepoznane gmajne in tu mu je lepo, ni valov, ni vetra, ni viharjev… ja lepo je….
Pustil pa sem na robu jezera svetilnik, da se moja ljubezen v viharju ne izgubi in da najde zalivček….
Tudi moja leščerba je prižgana, murenček moj
dragi, da mi ljubi ne zgreši poti … da se ustavi tam,
kjer ga čakam. Tudi moja leščerba pritajeno sveti
in daje od sebe toploto, toploto za ………. ljubezen,
ki v meni kipi ……
Murni, pobarvan si in na zidu otroške sobe, na častnem mestu, da veš!
In tudi jaz želim tebi vse tisto kar sebi…poljubček in pa-pa, Murni…in nežno nočko ti želim, tako spočito…cmoka!