HONEY – bee
Hej, zajček, si norel in brlogec čistil ponoči,
ko si tako zgoden? Tudi meni postelja ni več
taka prijatejica, kot kdaj pa kdaj. Bog vedi, kaj
me dvigne iz postelje ob zgodnji jutranji uri?
Morda tisto kosovo žgolenje v lipi nasproti hiše?
Tako nabiva, revež, tako nabiva, da bi se ga morale usmiliti prav čisto vse samice in ga vzeti za svojega. Ojej, muzika, muzika, muzika, ki je ne premore cel svet! In jaz iz postelje in na okno in iskat z očmi tega prečudovitega pevca v črni suknjici z rumenim kljunom. In ko ga najdem, zaprem oči in se nenadoma počutim, kot bi bila v koncertni dvorani, v najlepši in najboljši toaleti, ovešena z dragulji okrog vratu, krog in krog mene sama elita – a vsi brez daha! Vsi v napeti drži, tiho zasanjani tja na oder, kjer žvrgoli to prečudovito bitje …. kosovo žgolenje, ki tako milo poboža naša ušesa in ki zabrenka na tisto srčno struno, ko se človeku resnično milo stori!!! In potem spet počasi odprem oči, še enkrat pogledam na najvišjo vejo, kamor se je ta pevec postavil, se mu v mislih zahvalim za to lepo jutro in ….ajd v nove delovne zmage!
Mariči