Hvala, ker me poslušate…
Dobro jutro in vsem skupaj en lep pozdrav. Upam, da se imate dobro, glede na to, da je danes zadnji dan v letu 2002. Jaz pa nisem preveč fajn. Razlog….saj vem, da se vi o takih stvareh ne pogovarjate, vendar bi vseeno rada kakšen nasvet. Mogoče se bo komu zdelo neumno, vendar…Moja psička je zbolela. Stara je komaj devet mesecev. Vedno je živa kot kakšen poprček, včeraj zvečer in danes zjutraj pa je bila popolnoma »fuč«. Očke ima žalostne, nič ne skače, nič noče jesti (to opažamo že nekaj dni, da nič oz. malo je). Nekateri bi rekli, da kako sem smotana, da gledam psa bolj kot otroka (med drugimi je tudi moj tast). Vendar to ni res. Rada jo imam. In ker pač še nimam otrok, imam rada mojo psičko. Z možem sva žalostna. Zelo sva se navezala nanjo. Upam, da ni nič narobe. Verjetno bova danes poklicala veterinarja in se kaj dogovorila. Tako….še bi lahko pisala, vendar nočem nobenemu težit z mojimi problemi. Vendar pa hvala, da sem se lahko razpisala.
Živjo Zvezdica … midve se še ne poznava 🙂
Veš .. jest imam doma paličnjake :)) pa mi je isto hudo ko kakšnemu ob levitvi ne uspe .. in pade na tla in ga ni več … imam tudi sina … ki je na srečo zdrav, pa vendar, kadar pridejo znaki bolezni … ga pač peljem k zdravniku … isto sem naredila s hrčkom, ko sem ga imela … zdravniki so pač zato, da pomagajo … eni ljudem .. drugi pa živalim ane .. in če te kaj boli .. si pač pomagaš na najbolši možni način … če boli kužata .. mu ravnotako poskušaš pomagati … če je hudo ne čakaj .. pelji ga k veterinarju .. verjemi .. ne bo zadnjič 🙂
in .. ne čakaj predolgo .. danes je bol čuden dan .. jutri je pa praznik …
ok .. toliko od mene 🙂
aja … ne vem zakaj se na tem forumu nebi pogovarjali o takih zadevah :))) tudi o že precej težjih temah je bilo govora .. pa smo preživeli :))
lep dan !!
B.
Hvala, Barbara….Res mi veliko pomeni, da mi kdo napiše kakšno vzpodbudno besedo. In tudi sama vem, da je otrok nekaj drugega kot žival. Vsakega pa imamo radi po svoje, a ne? In čeprav je moja psička včasih zelo nagajiva in nas ne uboga, se mi v takih primerih, ko je sedaj trga srce, ko jo gledam… Slaba je bila tudi, ko smo jo dali sterilizirat. Jaz sem mislila, da mi poči srce, ko sem jo gledala… Tako jo je bolelo…Potem je pa šlo mimo in je postala spet živahna…Ohhh…ta naš poprček….sedaj pa to….Kaj naj rečem? Po eni strani…šit…ravno za praznike…po drugi strani pa…še dobro, smo vsaj doma in jo bom lahko imela malo bolj na očeh…Hvala tebi Barbara in hvala vsem drugim, ki mi boste kakorkoli svetovali.
Vaša zvezdica
Ja, zvezdica, barbara ma čisto prav. In tukaj smo,
da se “poslušamo”, verjemi, ne glede na to, da
se radi šalimo in zabavo in zaje…vamo, znamo tudi
prislihniti. In ker imamo tudi pri nas doma težave s
kužiko, ki je revica prišla včeraj domov vsa …… ne vem
no, kako naj rečem, v glavnem……
Morda je kužika malo drepresivna zaradi vremena? Je
pa res, da tudi pri naši kdaj pa kdaj, kljub njeni drugače
prav pretirani norosti in norčavosti tisto lenobnost in
tisto, ko se ji nič ne ljubi, ko samo leži na svoji postelji.
Predvčerajšnjim celo nič ni jedla, še tisto, kar je pojedla,
smo odnesli potem stran na smetišnici, je vse vrgla čez,
ker ni šlo in ni šlo! In cel dan je bila taka uboga. Zdaj je
v času parjenja in nam je včeraj pač ušla. Da ne govorim,
kakšna je revica prišla domov. Danes jo je mož peljal k
dežurnemu veterinarju po injekcijo.
Kdor ima rad živali, mu zagotovo ni vseeno, kako je z njimi,
saj postanejo delček družine. Tudi pri nas imam še dva hrčka,
pa še zajčka, imeli smo še mongolskega skakača, pa želvo ….
in na vrtu imamo za to drobnarijo prav poseben kotiček, kjer
počivajo. Saj veš, hrčki imajo kratko življenjsko dobo, dve leti
morda ali kaj čez. In potem jim moramo najti drugi domek.
In hiščnega japonskega zajčka smo tudi že imeli pri veterinarju,
nismo znali sami postriči krempeljcev, pa smo ga najprej peljali
na veterino, so ga še pregledali in nas naučili, kako to naredimo
sami doma.
Zvezdica, kar pokliči dežurno veterinarsko postajo in jih povprašaj
kaj lahko narediš za svojo psičko. Nič naj ti ne bo težko in naj te
gledajo tako ali drugače. Ti naredi to, kar ti narekuje tvoj jaz in šele
potem boš zadovoljna v sebi, ko boš vedela, da si naredila tako, kot
si morala. In veliko sreče. Da bi kužiki le nič ne bilo. Morda je res le
brezvoljna zaradi vremena, saj veš, tudi ljudje smo kdaj pa kdaj taki!
Ahoj sestronka, kdor je kadarkoli
imel ali ima domačega ljubljenčka te
prav dobro zastopi. Je kot družinski
član in človek se naveže na žival,
pa naj si bo to kuža, mucek, ribe, hrčki ….
Najbolje čimprej potelefonirat
in jo odpeljat k veterinarju, kajti
lahko da je čisto navaden “pasji” prehlad
pa vendar bolje preventiva kot kurativa.
Pogumno pot pod noge ne de..
Držim pesti.
Severnica
Mariči….hvala….Veš, zdi se mi, da ni zaradi vremena. Ti bom tako povedala. Ker se je bližala zima, smo ji v njeno hiško dali eno žaklovino, da ji bo topleje. In ker je psička še mlada, je seveda vse razcufala, pa raztrgala…se je pač igrala. In sedaj se bojim, da ji je kakšen košček ostal kje v trebuščku…ker ubožica tudi na blato ne gre. Se bojim, da bo ravno to. In mož se jezi sam nase, ker ji je ravno on dal cunjico v hiško. Pred nekaj meseci se je že zgodilo, da je ravno tako vse raztrgala in se je potem ubožica martrala, ker ni mogla…in je imela v trebušku en košček, ki ji je nagajal. In smešno ali ne smešno…smo ji morali prav pomagat, da je bilo potem vse v redu. Ampak sedaj se bojim, da je huje. Hvala ti Mariči, za lepe besede in vzpodbudo.
Zvezdica
Jutro sestronka. Tudi tebi hvala za lepe besede…Ves čas samo mislim in tuhtam, kaj se dogaja doma…ker ne vem, kako je s psičko. Veš…vedno se je rada igrala z mucami in jih malo jezila, danes pa…kot da jih ni zraven… In popolnoma je ponorela, kadar smo ji kaj metali…danes pa….uhca dol, očke žalostne…ja, bo treba kaj poklicat veterinarja. Kako si kaj drugače?
zvezdica
Zvezdica, ti kar zdaj pelji psičko k veterinarju,
res, in prosim te, resnično te prosim, če bi
nam potem kaj o tem povedala, ker imamo
vsi kakšnega ljubljenčka in nam bodo take
informacije koristne in uporbne, se bomo znali
tudi sami ravnati in morda pravilno ukrepati, za
kar se ti že vnaprej zahvaljujemo. Pa še zanima
nas, kako bosta s psičko rešili, prijateljsko zanima.
Neč abupat, sej tud mi smo
včasih u bolj švoh koži,
ma je ziher tud to za kej
dobro, mrbit pa poli kej belj mirkamo, kaj pa vem…
Drugače sem pa dons. bolj na izi
sam kaj ko je treba vseglih podelat vsaj ta
najnujnejše, bo pa zato poli bolj luštno ne de
…ko pride polnoč in poli tri minutke čez pa ČIN-ČIN
in tale škrat bo dons lepo la mjuzik, densal pa
popival ker bo jutri lohka pančal kukr bo hotel
life is beautifull:))))
Ej Mariči…ko bi jo lahko že sedaj peljala. Pa sem sama v službi in si ne morem vzeti niti minutke dopusta. Kličem moža, pa vem, da ima tudi on gužvo…Ne vem…naj pokličem kar jaz veterinarja…Najraje bi potem, ko bom imela malico ob 12.00 uri, skočila domov in pogledala kaj je z njo. Ampak kaj ko bosta rekla tast in tašča, da sem zmešana, če sem samo zaradi tega prišla domov.
Zvezdica, ne oziraj se na tasta in taščo, v
tem hipu, ko želiš narediti to, kar želiš, naredi!
Dokler tega ne boš naredila, boš nemirna,
zato …….. daj duši in srcu pot in ukrepaj tako, kot
se tebi zdi najbolje!
No, vidiš, pa se je premaknilo. Zdaj pa
bo šlo samo po sebi naprej. Bolje tako,
da bosta z možem potem mirna. Če ne,
bi bila oba tako nemirna, kot kužika. Nič
ne skrbi, stvar se že premika …………….
Ja. Popoldan jo bova peljala. Upam, da ne bo nič hudega…čeprav vem, da nekaj je. Ma, saj bo…. a ne? Veš…tast pa vedno rad kaj “špika”… zanj smo itak vsi malo premaknjeni. Samo on je fajn…on, ki pije, da je veselica. On, ki je vsak drugi dan pijan…Žalostno, vendar tako je. Komaj čakam, da si začneva spomladi graditi svojo hiško in bomo živeli na svojem, pa čeprav blizu njih. Možek, jaz in naša psička…in upam, kakšen otroček.
Ziher se bo vse na dobro premaknilo, če sta
se odločila narediti dom zase, ziher, verjemi.
In ko pride čas, pride vse, tudi najbolj skrite
želje se bodo izpolnile, le drugam je treba
usmeriti pozornost, pa pride samo od sebe,
verjemi. Ko se bosta “utrujala” s hiško, ko bosta
delala na tem, da si naredita dom, se bo napolnil ……. verjemi v to, zvezdica, verjemi ………
I belive…Včasih sem bila malo preveč pesimistična (kar se otročkov tiče), zdaj pa se popravljam in moram rečt, da se malo optimizma pa le pojavlja. Sej bo, sej vem, da bo….mora bit…enkrat bo. Jaz to vem. Tako. In imam en občutek, da bo drugo leto….Ti povem en neumen razlog, zakaj tako mislim? Zato, ker mi je tako rekla šlogarca…sej vem, da je neumno. Vendar mi to daje upanje…In jaz vem, da bo…in če slučajno ne bo drugo leto…bo pa naslednje. Ampak jaz vem, da bo 2003 SREČNO.
P.S. Tudi tebi in vsem drugim, ki iščete srečo, želim vse dobro.
Točno tako. Ker vem, da če se bom sedaj pustila, da mi bodo v vsem ukazovali, potem bo vedno tako. Nekdo mi je svetoval, da naj pokažem zobe takoj, ko bom prišla v njihovo hišo. Nekaj časa tega nisem upoštevala, potem pa sem ugotovila, da bo res treba tako. In včasih so mi živci popolnoma odpovedali. Ampak sedaj se se malo skalmirala. Povem, kar si pač mislim, če je treba dvignem glas, ampak sama pri sebi se ne sekiram več tako, kot sem se…raje vržem čez ramo. Čeprav je včasih težko.
Jest pravim
družina so
najbljižji moji (pa ni nujno
da je to žlahta, tast, tašča, svak….)
niti po moje ni nujno da živimo skupaj.
najbližji moji so tisti ki jih imam rada
pa makar živijo na drugem kontinentu.
In moje srce je tam ku so moji
eko je tam moja familja ino moj dom
Če pa stanuješ z ali pri nekom, pa to še ni nujno
tudi družina ne de…
Smo pa ljudje različni – hvala bogu