Hvaljen Jezus
A vam je sedaj, ko ste odrasli, kaj bolj jasno, da Jezus ali Bog, nista nikdar prisiljevala, škodovala in da ne delata vojn in da to počnejo ljudje oz. cerkve in ljudje v njih? Od kje ideja, da nekaj moraš, če drug izraz ustreza namenu? Hvala Bogu, da je prišel na prestol spet nek normalen človek Frančišek, ki govori tudi v imenu Boga, kjer je vsaj približek tega, kar sta Jezus in Bog in kar je predstavljeno.
Ko sem hodila k verouku, še pred prvim razredom, je enkrat župnik nekaj govoril, da smo božji otroci, kjer si razumel, da je tvoja mati ni tvoja mati in da te ni ona rodila kot mati. Spomnim sem samo tega konkretno, ko sem bila pogumna in sem rekla, da je mene rodila mati in da je moja mati trenutno doma. In da pač ne more biti res, kar on trdi. Že takrat ha ha. Itak sem bila kregana tako, da tisti eden sošolec, ki je celo z menoj v razredu sedel, je tako resno vzel nato župnika, da me je zaradi tega zajebaval. Ker ima župnik vedno prav. Sem bila žalostna, ampak, moja mama še vedno danes vem, katera me je rodila in kdo je bila. In sta oba pozabila na Jezusa in Boga ob njunem delovanju. Zato vse grdobije lahko stori le človek. Tudi zaneti vojne v svojem imenu in nikdar v imenu bogov.
Zato morda razumem ta tvoj morati, ki ga je vaš župnik ustvarjal kot edino resnico, ki kaj pomeni tudi v samem pozdravljanju soljudi.
Sama srečujem predvsem starejše v svojem mestu ljudi, ki pozdravljajo “bohdej”, čeprav smo nekako v večjem mestu, nam ni tuje, če se pozdravimo (govorim za pozdravljanje ali odzdravljanje starejši populaciji), čeprav se tudi ne poznamo. Če bi to storila v Ljubljani, zgleda čudno, tudi, če bi v svojem kraju rekla to kakšnemu sedanjemu mulcu. Ker bi mulc razumel kako drugače in bi morda razmišljal, da ga pecam al kako se to v sedanjih časih, ker sem pri 40 in še ne obvladam vseh jezikov mlajše generacije. Moje telo pa vseeno ostaja mlado brez kazalcev staranja ali naprednosti staranja, kot se misli razvijajo brez staranja, le v naprednosti in bogatiji. Zato je pač tudi nesprejemljivo, če se že kdo iz navade pozdravlja, da navado spremenijo, ker z objemi ni nič narobe. Ker je človek tako pozitiven. In to počne eden bližnjih sodelovcev. In kot niti odrasel ne razume, da bi vsaj sedaj lahko kaj razlikoval. Ker so zamenjali pojme. Zato postaneš previden ne samo pri župnikih. Ker nekomu rečeš živjo in vse pobrka.
Osnove naj bi bile kot takšne, nič pa ne gre skozi skozi “morati”, ker si to nekdo zamisli ali predstavlja.
Zdravo!
Kot jaz pozdravljam ljudi, ki jih poznam pobližje, tudi našega župnika, sicer pa dober dan. “Pozdrav” ravno pred kratkim sem bila v samostanu med nunami, zadeva je pa sledeča. Saj veš, da bonton je bonton in se pozdravlja, tako kot zapovejo. Včasih je bilo hvaljen jezus – kar je pri cerkvenih delavcih še zdaj zaželjeno in večina jih tudi odgovori nazaj tako, ne glede na to, kako pa ti prvi pozdraviš in načeloma ljudem dovolijo tudi bolj sproščen dober dan. Seveda pa stare bice ponavadi še vedno pozdravljajo hvaljen jezus, čeprav cerkev vidijo samo ob nedeljah ;). Sem pa doživela tudi, da nekaj teh cerkvenih delavcev, s katerimi smo tudi na ti, mene pozdravlja kar z zdravo in adijo (mimogrede tudi glede molitve pred jedjo so vedno bolj prilagodljivi, da je na koncu meni nerodno, ker sem pristaš tega, da se na tujem teritoriju prilagajaš drugim). Tako da si kar pravilno ugotovil, včasih je bil hvaljen jezus strogo zapovedan, zdaj pa temu ni več tako – no ja mogoče še samo v spovednici.
Mene zanima bolj to, koliko otrok v Sloveniji še sploh hodi k verouku? Opažam, da že od mojih dni šole trend upada.
