Sem že včeraj spraševala glede tečaja knjigovodstva pa se mi zadeva ni zdi obetavana. Zato upam, da še kdo tule napiše kako drugo idejo. Zadeva je taka, da izjemno težko dobim službo. Saj vsakič kaj najdem, ampak za par mesecev in marsikdaj poslabša moje zdravstveno stanje.

Stara skoraj 50. Zaradi zdravstvenih težav težko nosim kaj težkega. Ne morem stati dalj časa, ne morem biti ves čas na nogah v stilu kot so natakaji, čistilke, v kuhinji, frizerke…

Imam diplomo s katero nikakor ne dobim službe. SŠ: gimnazija. Naredila kup dodatnih usposabljanj, izpitov za moje področje pa ni uspeha. Naredila tudi ZUP pa v prejšnji službi strokovni izpit pa je tako ozko usmerjen, da mi ne pomaga naprej.

Prej, ko sem bila zdrava, sem imela službo, ki je bila povezana s športom, biti moraš fit, športen, zdaj pa to ni več šans.

Ideje kaj sploh delati? Idelano je, da je sedeče, ampak, da lahko vmes dostikrat vstanem, da je dinamično (samo sedenje mi tudi povzroča težave, je pa dosti bolje kot stati). Hodim lahko, ampak ne zdaj kje hudo navzdol, stopnice so mi težava (ni problem tu pa tam it po stopnicah, ne morem pa kar naprej gor in dol hoditi).

Zdaj sem imela službo, kjer sem morala veliko stati za prodajnim pultom. Obup. Šefica ni hotela niti slišat, da bi mi dali kak višji stol ali kaj podobnega, da bi lahko vsaj malce prislonila rit, če ne že sedela. Lahko bi pa niso hoteli, raje vzamejo zdravo osebo, ki ji ni problema ves čas stati (čeprav to ni nujno, bi lahko uredili tako, da se vsaj delno sedi).

Ideje?

Mogoče pozna kdo delo v muzejih? ENi prodajajo karte, drugi so vodiči oz oboje skupaj. Kustosi pa morajo imeti konkretno diplom, a ne? Čeprav vodiči pa so verjtno samo sezonsko?

Kaj pa recimo kake terme, bazeni? Savne? Reševalci iz vode morajo spet imeti ustrezni izpit :(. AMpak tudi to je bolj sezonsko, razen v termah?

Kar se pisarniških del tiče: večinoma niti ne odgovorijo, ko pošiljam vloge. Verjetno mlajših in z ustrezno izobrazbo več kot preveč.

Sicer ne maram dela z ljudmi, ampak bi vseeno vzela kako turistično vodenje ali kaj vem kaj. Čeprav na našem koncu to nekak ne gre. Sem lokalni turistični vodnik pa ni dela. Niti obačsno ne, kaj šele, da bi bilo kaj rednega.

Ideje?

Če se dela ob vikendih, me ne moti. Samo, da ni delo od jutra do večera kot sem imela do sedaj pa še stoječe .

pojdi za osebno asistentko recimo pri pomoči otrokom, ki rabijo asistenco v šoli, ali za kakšnega takega invalida, ki ne rabi pomoči pri dvigovanju, jih je kar nekaj takih.

V muzejih in galerijah imajo običajno vodstva kustosi, ki so razstavo postavljali. Ja, diploma VII.stopnje in strokovni izpit je obvezen.

Vstopnice pa po navadi prodajajo študenti ali pa kak strokovni sodelavec za PR, spet VII.stopnja in strokovni izpit, prodaja vstopnic pa je bolj za mimogrede.

Ne vem niti za en muzej ali galerijo v Sloveniji, kjer bi imeli redno zaposlenega človeka samo za prodajo vstopnic.

Pa za turističnega vodnika moraš imeti licenco, saj to veš? Tako kot za reševalca.

Prilepi nam sem s pobrisanimi podatki svojo vlogo za službo, za pisarniška dela, ker si mislim, da je slabo napisana, glede na vse, kar tule pišeš in zato ni odzivov.

Sem si mislila ja, da bo v muzejih kaj takega.

Sicer sem imela bolj v mislih kaj takega kot je recimo muzej rudarstva v Idriji. Tam vem da imajo več vodičev.

Ali pa recimo vodiči v kobilarna Lipica, Škocjanske jame… samo to je vse poletna sezona, pozimi bolj malo. Pa še to verjetno bolj študente.

Za lokalnega turističnega vodnika imam licenco, ampak na našem koncu itak ni nič od tega. Za državnega pa niti nimam želje it delat. Nisem tip človeka, ki bi vodila turiste po tujini. Eno je tako malo ogled kake znamenitosti ali pa lokalno. Drugo pa je, ko si cel dan z njimi ali pa celo več dni. To pa ne bi.

Osebni asistent: to domnevam, da pomeni umivanje ljudi in podobno? Ne bi jaz to.  Pa domnevam, da je to minimalc?

Kar se pa mojih vlog in CVja tiče. Sem že bila pri raznih kariernih svetovalcih. Enkrat tudi pri svetovalki na zavodu za zaposlovanje. Eni so rekli, da je odlično napisano. Ena mi je popravila CV, da mora biti drugačna fotka, dodala opise…

Ne vem kaj je narobe. Če pošljem na razpis, kjer gre za moje področje, dobim odgovor, negativen. Na stotine vlog. Ker to že leta iščem. Tudi precej razgovorov. Pogosto taki, da sem potem ugotovila, da so že imeli kandidata.

Če pa pošiljam vloge ne razpise, kjer gre za službe precej pod mojo izobrazbo pa večina ne odgovori. Če pokličem, rečejo, da sem prestara ali pa da ne iščejo nič (zakaj potem razpis) ali pa, da kaj pa klicarim, saj bodo obvestili (pa ni odgovora). Tako, da ja, če je za 4., 5. stopnjo razpis, večinoma potem niti ni odgovora, če je pa je negativen.

Tako, da ni druge kot neke prekvalifikacije. Sem že študirala, da bi se vpisala v kako SŠ. Menda moraš narediti približno leto in pol, če imaš prej že maturo narejeno. Pač strokovne predmete.

Potem sem gledala NPKje, ne vem koliko je to dejansko uporabno.

Dejstvo je, da nekaj moram najti. Vsako leto je težje najti službo.

ni nujno, lahko so samo za družbo, jih spremljajo kam ali pomagajo pri učenju.

Osebna asistenca: težko delo, zahtevno, slaba plača. Ne spuščaj se v to.

Pa osebna asistenca je tudi recimo koga spraviti po stopnicah, nositi robo po stopnicah. Ti pa še sama komaj greš po stopnicah?

Ja, tudi umivanje starih ljudi, invalidov. Menjava plenic.

Z razlogom jih manjka. Ker je zelo zahtevno delo in zelo slabo plačano.

Vsa čast tistim, ki to delajo. Ampak ja, ne priporočam. Podcenjeno in to hudo podcenjeno delo.

Predvsem pa je to delo za zdrave ljudi, zdrava hrbtenica, zdravi sklepi. Kar pa ti nimaš.

Za očiti otorke pa itak ni vsak.

Osebni asistenti so lahko tudi spremljevalci gibalno omejenih otrok v osnovnih šolah, torej peljejo na invalidskem vozičku iz učilnice v učilnico, nesejo zraven torbo, pomagajo pri športni dejavnosti…

Ja, pomagajo opraviti na WCju in podobno. Za minimalca.

Za tako delo se moraš čutiti poklican. Ne more vsak to delat. Predvsem pa mora biti ta oseba zdrava in ja, se ji ne sme gravžat, ko se ta oseba podela, počistiti za njo…

To  in razni negovalci v domovih in podobno so eni najtežjih poklicev in najslabše plačanih. Zato pa vseh teh tako hudo manjka.

Ne si predstavljat, da te bo kdo plačal le zato, da si mu za družbo. Ne, to rabijo tisti, ki imajo težave it na WC, rabijo pomoč pri tem. Taki, ki ne morejo opravljati drugih osnovnih življenjskih del.

Je mogoče kdo pri moji starosti šel ponovno v SŠ ali pa naredil recimo kako višjo šolo? Je kaj šans, da kdo vzame začetnika v nekem poklicu pri 50+?

Kaj pa izkušnje z NPKji? Nekateri so kar zanimivi. So pa tudi dragi tečaji, izpiti. Pa je fajn vedeti, če so dejansko to zaposljive zadeve?

Kakih 25 let nazaj sem bila na nekem razgovoru, v termah, nisem dobila, ker nisem znala nemško. Zdaj znam nemško pa nikjer ni to kot prednost, da bi mi pomagalo.

Zdaj pa po pravici povej, kaj se zgodi, ko dobiš kakšno službo. Si po parih dneh že na bolniški? Jamraš ves čas, kako ti zdravje nagaja? Meni se recimo zdiš kot tista masa ljudi, ki so bolj ali manj nezaposljivi in jamrajo, da zaradi neprave izobrazbe, pol se pa izkaže, da so ogromno po bolniških in jih seveda nihče noče vzeti za nedoločen čas.

Danes se delodajalci med seboj pogovarjajo. Če imaš napisano, da si delala tam pa tam nazadnje, kontaktirajo bivšega delodajalca in se pomenijo z njim. In če on reče, si nora, ne zaposli te babe, ker je ves čas na bolniški, je jasno, ne?

No, po pravici odgovori, kako je s teboj in bolniškimi. Ali se zgodi, da zavračaš delo zaradi zdravstvenih težav? Se dogaja, da te zadeva ne zanima in delaš po liniji najmanjšega odpora? Si veliko v bolniški?

Čisto možno, da sploh ne gre za tvojo izobrazbo, ampak za odnos do dela.

Na bolniški sem bila par let. Od nesreče. Potem sem začela ponovno delat pa sem bila samo še enkrat na bolniški: korono sem dobila v službi. Drugače nisem bila nič na bolniški.

Primer letos: dobila službo za 3 mesece. Trpela hude bolečine, ker sem morala dosti stati. Kaj sem hotela? Pač trpela. Potem sem dobila še vnetje vratnih kit, spet trpela. Potem je bilo pa konec službe. K sreči.

Tako, da zadnjih 5 let na bolniški 1x, 4 dni, korona dobljena v službi.

V eni službi, kjer je bilo izjemno težko. Sem potem pokasirala še vnetje živcev, vezi, kit v obeh ramenih. Bolečine 1,5 leta. Roke sem komaj premikala. Logično, da nisem želela podaljšanja v tisti službi. Zdravstveno stanje se mi ni samo poslabšalo, ampak se je zadeva razširila še na obe rameni.

Ti misliš, da zdravniki kar tkao dajo bolniško? Rečejo: ta služba ni primerna zate, najdi si drugo službo. Če imaš za določen čas, si itak nimaš kaj domišljat z bolniško. Potrpiš, čakaš, da je pogodba mimo in to je to.

 Idelano je, da je sedeče, ampak, da lahko vmes dostikrat vstanem, da je dinamično (samo sedenje mi tudi povzroča težave, je pa dosti bolje kot stati). Hodim lahko, ampak ne zdaj kje hudo navzdol, stopnice so mi težava (ni problem tu pa tam it po stopnicah, ne morem pa kar naprej gor in dol hoditi).

Zdaj sem imela službo, kjer sem morala veliko stati za prodajnim pultom. Obup. Šefica ni hotela niti slišat, da bi mi dali kak višji stol ali kaj podobnega, da bi lahko vsaj malce prislonila rit, če ne že sedela. Lahko bi pa niso hoteli, raje vzamejo zdravo osebo, ki ji ni problema ves čas stati (čeprav to ni nujno, bi lahko uredili tako, da se vsaj delno sedi).

Hahah, ti pa imaš zahteve. Lej, nimaš nobenih dodatnih znanj, da bi te v službi tretirali kot kraljico, imaš pa non stop težave. Pa ne moreš hodit, pa ne moreš stat, pa ne moreš sedet dolgo, pa ne moreš ne tega ne onega.

Jasno, da bodo vzeli nekonfliktno in zdravo mlado punco, halo! Taki kot ti, ki nimajo nobene dodane vrednosti, morajo biti zagreti za delo, agilni, delovni… da se jih vzame za dlje časa. Ti pa ves čas samo jamraš, česa vse ne moreš, hkrati pa nič ne znaš. a je čudno, da si brez službe?

Okej, kaj pa pred nesrečo? A nisi bila zaposlena za nedoločen čas? Če ja, bi ti morali ponuditi v istem podjetju drugo službo. Če ne, zakaj ne?

Glede zdravnikov in bolniške, verjemi, da jih nekateri talajo kot bonbončke. Kolegica priznala da ji nič ni, samo pač bi rada bila malo doma, pa je fejkala depresijo. Tablet itak ni jemala nobenih, ki so jih predpisali, samo jamrala, da ne pomagajo. bila na bolniški 2 leti komot. Pa tudi glede kakšnih bolečin v hrbtenici lahko po mili volji blefiraš, jih je en kup takih.

po moje te ne sprejmejo za stalno ker vidijo, da imaš bolečine, pa zahtevaš te in one ugodnosti… Brez veze jim je tebe sprejeti, če komot lahko nekoga zdravega in mlajšega. Tako je to danes, če nimaš nekih specialnih znanj. Čisto resno: če bi bila ti delodajalec, a bi resnično tako kot si ti sprejela ali eno mlado in zdravo?

Komplikatorka, bodi srečna da si zdrava.

Mogoče pa kdaj tudi tebe udari in boš potem jokala tule gor, kako si fizično nesposobna za taka in taka dela. Takrat se spomni na svojo zlobo danes.

Eni ste res pokvarjeni. Pridete v temo, nobenega nasveta, nič pametnega ne napište. Ste pa nesramni, žaljivi, podli.

Saj vem, da ni lepo komu želeti kaj slabega, ampak takim zlobnim pokvarjenkam kot si ti pa res želim, da pristaneš v mojem zdravstvenem stanju, da boš videla kako je to. Ob tebi in tebi podobnih zlobah si pa res želim, da bi karma delovala, samo kaj, ko ne deluje.

Zakaj pa mislite, da vam srednja šola pomagala? Itak večina delovnih mest ni reguliranih(izjema do službe v zdravstvu, kjer pa itak nočete delati) in tudi v soli ravno ne boste dobili nekaj zelo uporabnih znanj, ki bi vam kar naenkrat odprla vsa vrata.

Če se želite prekvalificirali, začnite nekje delati prostovoljno v zameno za izkušnje. Če boste prinašali dodano vrednost vas bodo tam zaposlili.

Pa vso srečo!

Meni je čudno, da do 50. leta nisi uspela najti neke službe za nedoločen čas in se tam ustaliti. Kako to, da si bila vedno samo za določen čas?

Kako naj ti kaj pametnega predlagamo, če pa sploh ne vemo iz katerega področja si? Kakšno imaš izobrazbo, vsaj smer, ki te zanima veseli…
Kaj pa sp; zakaj iščeš službo, če lahko postaneš sama svoj šef? Kaj delat je pa spet odvisno od zgoraj napisanega…

Poslušaj, ne, nisem imela za NDČ. Sem komaj nastopila službo in sem imela nesrečo.  Tako, da nisem imela kaj. Tisto delo ne morem več opravljati. Drugega delovnega mesta nimajo zame. Je bila pa super služba. Bi me vzeli nazaj, če bi bilo stanje ok po operaciji pa ni bilo. So me spraševali, če pridem pa žal ni šlo, sledilo je le še več let zdravljenja. Tako, da… Ja, pred tisto službo pa sem imela NDČ. Toliko oklevala ali bi menajla službo ali ne in ko sem jo, se je to zgodilo. Takoj na začetku.

Nobenih ugodnosti ne zahtevam. Če omenim, da imam težave, je itak konec vsega. Vzamejo mlajše, zdrave. To je to.

Nekoč se mi je zgodilo, da sem imela razgovor. Stopim iz avta in na mojo smolo je šef pripeljal ravno za mano in me videl. Ja, videl je moje težave pri izstopu, hoji še pred razgovorom. Ponavadi parkiram dalj stran, se prej razmigam, da ni vidno, ampak takrat sem imela pač smolo.

ALi pa sem imela razgovor na daljavo. Niso videli, da sem na berglah. Ampak potem sem morala pokazat to, ker bi se delo začelo na nek termin, ko bi še imela bergle. Niso hoteli prestaviti za kak mesec. Spet odpadla Pa je bilo tako delo, da bi ga komot opravljala, samo kak mesec kasneje, ko bi prišla k sebi.

Ah, ja. Zdaj smo pa vsi ki ti resnico povemo v obraz, pokvarjeni in zlobni.

Kaj je pokvarjenega v tem, da ti povem, da te ne vzamejo v službo, ker jamraš o bolečinah in hočeš imet poseben tretma. Za neko brezvezno delovno mesto, kjer takoj dobijo nekoga namesto tebe.

Kaj je tu pokvarjenega? Gre za preprosto resnico. Službe niso socialne ustanove, da bi te zaposlili zato, ker se jim smiliš. Kaj ni jasno?

Rešitev želiš? Je ni, ker vse prekvalifikacije, ki bi dejansko poskrbele za to, da bi dobila zaposlitev, so za tvoje zdravstveno stanje pretežke. Mešalcev megle v raznih pisarnah je pa več kot preveč že zdravih, kaj šele bolnih. Torej? Vem, da gre za kruto resnico, ampak tako pač je.

Morda edino študij na pedagoški fakulteti. Ampak to traja nekaj let in vprašanje, ali te sploh zanima.

Peter Pan, kaka neumnost je to s prostovoljnim delom. Pa kaj to eni kar naprej pišete? Jaz rabim denar, ne da drugim zastonj delam. Leta in leta sem delala kot prostovoljka na svojem področju in pomagala nekim organizacijam. Ko so zaposlovali, so zaposlili druge ljudi. Zakaj bi mene, če jim pa itak zastonj naredim vse? Tako, da me srat pritisne, ko začnete s temi prostovoljnimi zadevami. S tem ne dobiš nič za v pisker dati.

Res čudno, nisem nikjer napisala, da sem bila vedno samo za določen čas. Od kje ti to? To namreč ne drži.

under_2404, za biti sam svoj šef, rabiš ustrezna znanja, imeti idejo. Recimo kaj vem, ne morem postati zdaj kar nek mizar, vodovodar ali kaj takega. Niti ne znam peči peciv ali kaj vem kaj. Nimam potrebnih znanj, veščin, da bi imela sp.

Osebna asistenca ni tako slaba stvar, če dobiš v redu varovanca. Poznam eno, ki je osebna asistentka, delat se vozi s kolesom, mar ni to fino? Res je, da je minimalec, a nekateri ne rabijo veliko osebne asistence. Nekateri varovanci imajo recimo 3 osebne asistente. Vsak dela svoj del dela.

V pisarnah morajo znati pravilno pisati.

Tudi diplomanti Pedagoške fakultete.

Pa ne moreš no napisati

Tisto delo ne morem več opravljati. Pa vejice so tudi pomembne.

Kaj se je zgodilo z zaposlitvami za nedoločen čas? Zakaj nisi več tam?

A si že bila kdaj v Škocjanskih jamah? Ni tam vlakca kot v Postonjski, kako bi to izvajala glede na vse zdravstvene omejitve ki jih omenjaš?