ideje za varčevanje
Veliko se da privarčevati ravno pri nakupih:
-kupuj najcenejši pralni prašek in tablete za pomivalni stroj ,(ker tega se ogromno porabi)
-imej eno čistilo za štedilnik in kopalnico
-hrano kupuj 1x na teden, ne vsak dan(10 l mleka, 10 l soka)
-meso kupuj pri kmetu po 20 kg in daj v skrinjo
-peri ponoči, ko je poceni tok
-zamenjaj skrinjo in pralni stroj za razred AA (če je staro več kot 10 let)
-vozi se s kolesom če se le da
-sama peci kruh
Piši si evidenco porabe denarja, po rubrikah: hrana, gorivo, elektrika+ostale položnice…,zavarovanje-varčevanje, obleka-obutev,igrače, šola, vtrec, prosti čas, kozmetika, čistila, …. izredni stroški(dopust, registracija avtomobila, zavarovanje hiše, večji nakupi, gradnja, okolica-vrt…)
-Za začetek, ugotovi kje in za kaj sploh porabiš ves denar, ko imaš to na spisku je bistveno lažje ugotoviti kam je kaj šlo in kaj od tega ni nuja.
-Vedno kupuj z gotovino (imaš boljši občutek za denar).
-Vedno kupuj po spisku in se ga drži, kot je le možno.
Mi smo tako začeli pred cca 10leti se obnese, smo 4članska familija v lastni hiši (iz prihrankov in finančne inekcije cca1/4 staršev, hvala jim in nekaj malega kredita), ki še ni dokončana, 2 avtomobila 3 in 10 let, prihodkov je 2500-3500eur/mesečno, vsak mesec gre pribljižno 500-1000 eur v hišo in okolico s preostankom pa preživimo mesec tako, da nam ostane 200eur, ki so namenjeni za dopust, ki si ga vsako leto privoščimo, ne čutimo pomankanja na računih pa imava vedno minimalno 5000+eur.
Pa še kaj bi se našlo, pa naj da še kdo kakšen predlog ga bomtudi sam morda uporabil ob že ustaljeni praksi.
So kar pametni nasveti, najboljši je : kupuj z gotovino. Če gre denar konkretno ven iz denarnice, dvakrat premisliš, a je res nujno. Kartice so pač kartice in nimaš tolk občuitka. Preverjeno. Nimam kartic. Že čeki so me dobro izučil, kako lepo je pisat, ko pa na koncu meseca ni bilo nič, so me pa streznil.
Pri meni deluje že od prve plače naprej: del plače vedno takoj na varčevanje. Vsakič, ko se mi je plača povečala, sem za en del tega povečanja tudi “podražila” svoj življenjski slog (beri več sem si privoščila), večji del pa spet na varčevanje.
Če je to 20 EUR, daj na stran 20 EUR. Če si lahko privoščiš 200, pa 200. Ali več. Kolikor pač lahko, da še vseeno zvoziš mesec. Z leti se precej nabere.
“evidenca” in “samo gotovina” imata prav.
Najprej si pisi stroske, zapisi vsak cent, ki ga zapravis, na koncu meseca pa potegni crto. Ze vmes lahko pogledas in ze vidis, kje ga lomis, se kar lepo vidi. Svetujem se, da shranjujes racune za specerijo in jih pogedas cez kak teden dva, poglej koliko od nakupljenega je slo v smeti, koliko je bilo trenutni navdih v trgovini.
Pa gotovina! Jaz dvignem “celo” placo, pustim za trajnike na racunu in s tistim, kar imam v roki, razpolagam cez mesec. Ko grem v trgovino, zracunam priblizno koliko potrebujem in vzamem s sabo samo kak euro vec in to je to. Za izjemne primere imam jaz kreditno kartico, ampak jo uporabim le parkrat na leto.
Ja mater kakšne imate eni….šparat na kruhu, praških, sokovih, mesu, itd..kot da so cote pa futr edino veselje u životu…
Pa z biciklom se vozit …kam že?? Ja, če živiš v mestu….
Sej še obolim, če bi moral namesto pira pit navadno vodo iz pipe….
Odkar me je recesija postavila na trda tla in se mi je zaslužek za 3x zmanjšal (!), sem odkrila naslednje metode varčevanja:
– na kavo grem samo, če imam službeni sestanek, ker potem stranka plača v lokalu
– kave si kuham sama, iz vrečke (v službi)
– doma filtriram vodo in si vzamem plastenko s sabo
– hodim samo še na brezplačne dogodke (muzeji, razstave, koncerti)
– knjig ne kupujem več, si jih sposojam
– babjih revij ne kupujem več, sposojam si jih v službi (delam v fohu, kjer imam 100 različnih revij na voljo)
– v privatni lekarni vedno spraznim skodelico s čokoladnimi bonboni (čisto brez sramu!)
– hodim od drogerije do drogerije in fehtam za brezplačne vzorce ta drage kozmetike (ponavadi dobim 
je pa treba izkazat določeno poznavanje kozmetike, se delat radoveden, se it potencialnega kupca -skratka, kup trikov)
– počitnikujeva pri prijateljih, ki imajo bajto na morju, zato plačava samo benz do destinacije in potem futer
– z veseljem vzamem vse, kar mi kdo da zastonj; v zameno pa jaz delim okoli, kar imam jaz preveč; poleg tega organiziram, da recimo moj kolega dobi otroški voziček ali kaj drugega od nekega drugega mojega znanca, ki to pravkar podarja.
Dam in dobim, tako to gre.
Takole nekako… bi šlo še lažje, če hrana ne bi bla tako prekleto draga.
In žal sem iz predmestja, kjer mamo zelo slabe prometne veze, zato mora bit nujno en avto pri bajti, star je 14 let, registr. je skoraj 500 evrov (je karavan), stroški popravil so tudi par sto evrov na leto, žal tega stroška ne morem ukinit.
“imam par idej” sploh ni slabo, s tem da sem jaz zmeraj tako delala, samo glih vseh bonbonov pa ne spraznim niti v lekarni, niti nikjer kjer so na mizi zastonj. Enga ok, ampak kva pa drugi, ki enako prazni kot ti. Ta pa ke kruta. Če nimaš za bonbone – vzemi enega,dva – zakva je pa treba vse požret. Luksuz so- torej ga črtaš, ampak pretiravat pa ni treba in ne brez sramu požret in sprazniti , mene bi blo sram. Zato, ker jih pa glih tolk nujen ne rabim za preživet. Matr bi te po prstih, da si pred mano v lekarni. A stare zastonj zdravila, ki bi bila tam na polic, bi tudi brez sramu vse požrla. Ok recesija, a je tudi v glavi!?
Ok, vse velja od “jaz imam par idej” – ampak da greš k frendom na dopust vsako leto, samo za benz in tvojo hrano ponucaš. Kmal bi se te naveličala. Če ne drugega, jim daj za zahvalo vsaj paket tistih čokoladnih bonbonov ki jih v lekarni vse vzameš. Eno je šparovno se obnašat, eno je pa biti parazit in samo nase misliti. Pa recesija gor ali pa dol – še vedno ostanemo ljudje. Nekateri pač grebatorji zastonjkarski. Pri meni bi bila leto, dve – valjda ti dam zastonj. Ampak človek, vsaj hvaležnost izkaži. Hvala je za takole dopustovanje premalo. Mogoče se jim drugače oddolžiš, ampak izgleda pa prav parazitsko napisano. Elektrika, voda je to zastonj v njihovi hiši. Pa če tudi so tudi oni tam, vsaj stroške bi dali na pol – jaz. Pa čeprav bi bili bogatuni. Ok, so pač…..
Ravno z mojim gledava po netu in sanjava, da bi si kupila kakšno hiško-vikend nekje na smučariji. In točno to sem mu ravno zdajle rekla: ko enkrat imaš nekaj takega, imaš takoj tudi kup takihle “prijateljev”, ki bi zastonj počitnikovali pri tebi. Saj itak imaš, boš pa že odstopil prijateljem za dan ali dva (ali teden, kaj bomo malenkostni). Pa ni samo vprašanje stroškov (voda, elektrika in to), je še vzdrževanje in konec koncev je to treba v osnovi kupit (se pravi vložit ohoho evrčkov. Ampak enim to ne potegne pa da jih za vrat držiš. Potem si pa ti materialist in ne fer do prijateljev, ker kao nočeš dati. Parazitsko na kvadrat.
očitno živimo na drugem planetu, namreč mi smo kupili v zelo turističnem kraju nepremičnino in nas še nihče ni prosil, če jo lahko koristi. Brezplačno so notri edino sorodniki, ki vzamejo s seboj tudi naše otroke, sicer pa kdorkoli nepremičnino koristi, poravna vsaj stroške uporabe, dogovorjeni smo 25€/dan.
Odvisno od prijateljev, midva imava očitno zelo normalne prijatelje:)
Pridejo na obisk na vikend, tudi za par dni. Ker vedo, da jim ne bova nič računala, vedno prinesejo stvari s sabo, še kako stvar za nas in pa vedno kako malenkost kot darilo. Pač kaj takega, kar prejšnjič opazijo, da bi lahko prišlo prav.
Pa so to res dobri prijatelji, s katerimi se žal srečujemo preredko in imamo na tak način dovolj časa za čvekanje. In obenem taki, ki jih po potrebi lahko pokličeva ob polnoči in bodo prišli pomagat.
Nikoli, ampak res nikoli pa še nihče ni izrazil želje, da bi najel vikend in bi posledično kdo od domačih ostal brez termina.
Jaz varčujem tako, da takoj, ko dobim plačo, dam na stran 100 eur. Potem plačam položnice preko neta (cca. 400 eur mesečno). Ostanek razdelim na 5 delov in vsak teden dvignem z bankomata en del (torej 1/5 ostanka), tako da hrano, čistila, oblačila in ostalo nakupujem izključno z gotovino. Na tak način imam popolno kontrolo nad svojimi sredstvi, namenjenimi za sprotne nakupe, saj me pogled v denarnico hitro opozori, kje je meja…
Pri varčevanju in razdeljevanju denarja na dneve in tedne je pomembno, da računaš, da ima teden 8 dni in mesec 5 tednov. Tako ti na koncu tedna ali meseca nikoli ne zmanjka denarja.
Da Barca, če so normalni prijatelji, naredijo kot praviš tvoji. Itak praviš, da se redko vidite. Me prav zanima kako bi bili še prijatelji, da takole počnejo kot zgoraj ena špara – mogoče enkrat na mesec, poleti pa dlje časa. Dokler tega ne doživiš, lahko govoriš. S poudarkom kot praviš ti : itak se malo vidimo. Takim nihče ne bi nič računal, še manj pričakoval kaj od njih, saj si jih vesel ! Parazitov pa nihče ni vesel. Vsi govorimo pa hipotetično.
Če se vrnemo spet h konstruktivnim idejam za varčevanje, je moje že obrabljeno načelo:
nikoli ne kupi česa novega, če ti staro še služi. Dobro, ne bom hodila v oguljenih škornjih,
ne kupim pa skoraj nič od vsega, s čemer me obmetavajo reklame, panoji itd.
Iz stare ‘kolmkište’, zaboja za drva, smo naredili zaboj za igrače. Brusni papir, malo barve, spodaj štiri koleščka, na pokrov pa blazino iz krpanke. Vnuk je vesel, obiski pa tudi ( dodaten sedež).
Najprej smo hoteli iti v Ikeo, pa smo poštimali to reč doma. Če preračunaš vožnjo, strošek nakupa in izgubo delovnega dne, smo dobro prihranili.
