Nečkinja ima v OŠ same 5ice (vsaj zaključene že vsa leta). Vse NPZje je odpisala nad 90%.  Zraven šole ima kar nekaj dejavnosti in očitno še uspe šolo zraven vozit z minimalno vloženega časa.

Sedaj hoče na srednjo frizersko. To jo baje edino veseli in druga noče počet v življenju pa konec.

Kako bi vi reagirali, kot starši?

jaz bi ji rekla, da jo bom po končani srednji šoli absolutno podprla, če bo še vedno hotela iti za frizerko. da pa želim, da ima opravljeno srednjo šolo, s katero ima možnosti iti naprej študirat, da ima opcije odprte. če pa bo po končani srednji šoli še vedno imela željo po poklicu frizerke, lahko gre na prekvalifikacijo, kar jo bo stalo eno leto.

-To potem pomeni breskrbnih 4 leta na srednji frizerski in potem takoj delat kar jo veseli

vs

4 leta dribljanja in sekiranja na gimnaziji + 1 leto prekvalifikacije

Vprašanje – koga raje zaposlujejo frizerji oz kdo ima več znanja – z 1 leto prekvalifikacije ali s srednjo frizerko? Ali bo potem imela svoj salon ali bo delala za koga? Kakšne možnosti ima s prekvalifikacijo in kakšne z opravljeno srednjo šolo.

LAhko s srednjo šolo gre naprej? Kam? Kaj lahko naredi dodatno?

Ne vem…ne spoznam se na frizerje…to mi je pač padlo na pamet

Hvala bogu, bo odprla svoj s.p., salon in bila na svojem celo življenje, sam svoj šef. Praktičnega znanja lahko pridobi ogromno. Frizerja pa bodo ljudje vedno rabili. Vprašaj, a bi ti pustila robotu, da te striže, barva?

podprla bi jo  in začela šparati denar, da ji pomagam pri odprtju salona. Tudi Stevo je bil zelo dober učenec, sedaj pa je vrhunski frizer.

Sosedov pubec in moja odličinjakinja sta bila v OŠ sošolca.

On je šel na frizersko, moja gimnazija, potem na pedagoško.

On delal na črno za prijatelje in znance že od 2 letnika in zapravljal po 500+800 eur mesečno za svoej potrebe , moja rintala na gimnaziji.

Potem je nekaj let delal pri raznih frizerajih + na črno doma.

Moja še vedno gimnazija +faks.

Sedaj sta stara 26.

Tipček ima svoj salon + postavljeno novo hišo + pomaga staršem (ki v njegov posel in hišo niso nič kaj vložili, ker že sami nimajo).

Moja naredila pedagoško + magisterij in kolobari vsako leto med šolami –  letos je uspela celo dobit 30 urni delavnik.

Da gre na svoje lahko samo sanja. Hiša? Pozabi.

nimajo vsi takih možnosti. koliko frizerk pri 30 še vedno dela nekje v tujem salonu in plačuje najemnino za stol za to, da lahko svoje stranke tam frizira. pa koliko ur zastonj dela morajo naredit po praksi za neke salone samo zato, da dobijo štempl za šolo….

ni glih tak, da imaš asfaltirano pot do bogastva, če frizersko končaš

da ne govorim o tem, kako imajo pri 40 + vsi artritis in komaj roke dvigujejo…

seveda ni lahko in v vsakem primeru je treba delat, tudi iztrošenost se lahko kar pozna. Če bo šla pa za učiteljico pa je res, da fizično ne bo trpela, četudi bo zanič, je odpustiti ne bodo mogli.

Če je sposobna in ambiciozna, zna frizerstvo biti zelo super zadeva.

Ne smeš se pa omejevati na domačo vas. Bo treba v Milano, Pariz, London, … in imeti salon, ki bo narekoval smernice v tej panogi.

Na primer, tudi kuhar se zdi precej obskurna panoga. Ampak sam osebno sem nekoč kuhal skupaj z Ano Roš, se pogovarjal z Jožetom Oselijem. Tudi kuhanje ni samo dolgočasna rabota v fabrški menzi.

To je skrb njenih staršev. Ti si samo teta in lahko zapreš gofljo.

kot da je to edina preostala opcija.

dejstvo je, da je otrok pred vstopom v SŠ star 14-15 let in si bo mogoče do 18 še petkrat premislil. nič ne zamudi, če gre po bolj vijugasti poti. bo imela pa dosti bolj odprte opcije pri 18 s končano srednjo šolo, kot pa s končano poklicno frizersko, če ji biti frizer potem ne bo več opcija.

Sedaj obstaja tehnicna sola smer frizerski tehnik. Torej ni vec triletna, temvec 4 letna sola, po kateri gres lahko naprej tudi na visjo ali visoko solo. Naj izbere to.

tudi če konča poklicno šolo, lahko dela potem programe 3+2 in nato študira kar hoče. Ni pa nujno do 30 leta iskat samega sebe in potem pri 50 jamrat, da je do penzije še daleč.

Če jo to veseli, naj gre na frizersko. To da ima v šoli petice je dokaz dobre vzgoje in vloženega truda, nikakor pa ni pogojeno z izbiro smeri. Kaj pa je narobe s poklicem frizerke? Aja, morala bi sedeti na bančnem šaltarju. Veš, lahko se zgodi, da gre na neko levo fakulteto in je ne naredi ali pa postane nezaposljiva – takega kadra je ogromno – to pa je slabše od frizerske.

Naj se vpiše, naredila bo z levo roko, zraven lahko tudi dela večerno za kaj drugega ali se prepiše.

Je škoda, da se ima vse frizerje za neumne, to bo stigma s kateri se bo srečevala celo življenje. Problem frizerske  šole je, da bi morala imeti sprejemne kot na oblikovni in predmete na ravni ostalih šol.

Se je potrebno odzvati, otroku je potrebno pustiti svobodo, da si sam doloca cilje za svoje zivljenje. Ni nujno, da bo pri tem ostala, ce pa jo veseli, ima pamet in bo vlagala tudi na to podrocje trud lahko kot odrasla odpre uspesne verige salonov tako doma kot v tujini, ce bo to njen cilj seveda. Predvsem pa je pomembno, da jo bo delo, kakrsnokoli izbere osrecevalo in izpolnjevalo.

Zakaj pa ne? Moj sin je enak kaliber. Še uspešen športnik zraven. Vsi na šoli ga sprašujejo zakaj ne gre na športno gimnazijo. On pa ne – na strojno tehnično šolo. Mi ga podpiramo. Naj dela kar ga veseli.

Rekla bi ji: punca, pejt in delaj, kar te veseli!

Pametno . Moj  je šel za mizarja in smo mu odsvetovali 4 letno tehnično pa je bil vedno pravdober v srednji pa odličen . Po končanem šolanju bi bil tehnik brez prakse in poklica. Naredi je tri+2 eno leto je zgubil ima pa poklic , ki ga z veseljem opravlja. Sam pa pravi , da mu je žal , da ni šel ravno za frizerja.  Vložek za začetek opravljanje frizerskega poklica je nevem kolko 10x majnši kot mizarja. Najemnina prostora ,fen, škarje ,stoli , barve nekaj drugega orodja in opreme pa računa 15  evrov po glavi za moške , če je salon v mestu . Zraven mu najbolj trpi jezik .  Pri mizarstvu so samo rabljeni stroji , da začneš verjetno 50 ali pa še več tisoč evrov , kje pa je še delavnica pa skladišče.  Naj dela kar jo veseli strigli se bomo vedno dobrih frizerjev pa tudi ni veliko , če bo dobra bo tudi fajn zaslužla.

Smrklja laže, da ima petke, ali pa je to vse skupaj izmišljotina.  Ko gre cvekarca na frizersko je pa tam res odlična, ker lažje šole na tem svetu ni.

Moja hči je imela načrt višja zdravstvena. Bila je prav tako odlična vsa leta in odlično narejeni npzji. Odločila se je raje kot za gimnazijo, da gre na srednjo zdravstveno, ker je lažje za naredit kot gimnazijo + imaš prakso že v srednji + lepše zaključene ocene ob manj truda, kot na gimnazijo in potem prednost pred gimnazijci pred vpisom, ker imaš boljše ocene.

Super da že sedaj ve kaj zeli poceti.

Obstaja polno tečajev kjer lahko opravlja praktični del.

S takimi ocenami, ki jih lahko mnoge frizerke zavidajo… lahko gre na drugo šolo npr. Ekonomsko, da bo imela občutek za poslovanje, saj s takimi ocenami verjetno ne želi biti izkoriščanja in delati za nekoga…

Poslovanje s salonom je pač privilegij nekoga, ki je bolj ambiciozen.

Lahko je to trenutni vzgib… je pa frizerstvo tudi povezano z nekaterimi boleznimi… veliko stoječega dela, delo s kemikalijami… sicer se ji kasneje lahko pojavi na občutljivost kemikalije…Kaj bo potem…

S takimi ocenami naj gre na kakšno gimnazijo in kasneje ali ob šoli hodi na kakšna izobraževanja…

zdej jo pljuvaš , kaj pa ko postane uspešna frizerka pa začne odpirat salone po sloveniji, mogoce po evropi ali celo po svetu? a takrat pa bo uredu, ker bo mela dnar? punca nej se šola za kar jo veseli, ti si pa najdi hobi

Kje obstaja frizerski tehnik? V SLO ne. Samo 3-letna šola.

Če res ve, kaj bi, naj gre na frizersko. Če ji bo po 1. letniku žal, se bo pač prepisala. Starši pa najbrz toliko poznajo otroka, da vejo, kako mocno si to želi.

Najhuje, kar lahko odrasli naredimo mladostnikom je, da jim uničimo sanje. Tudi najin sin je bil vseh 9 let odličen, svetovalna delavka me je vprašala, če ga bom res pustila na oblikovno, saj je, ja, sposoben za gimnazijo. Oblikovna pa je bila njegova źelja od nekdaj. Bil srečen in uspešen v srednji, sprejet na likovno akademijo, kjer raztura. Če bi ga silila v gimnazijo, vprašanje, kje bi bil sedaj.