Imam napadalno mamo, taščo, prijateljico in mačeho. Zakaj?
Zakaj me napadajo? Kako sploh ti ljudje oziroma te ženske shajajo z drugimi? Vem, da se tudi z drugimi kregajo vse, ki sem jih naštela. To vem. Jaz jim nič nočem, povem le kar mislim, one pa napadajo, zmerjajo, žalijo, ponižujejo. Če se postavim v bran njihovi nadalnosti, ki ji ne vidim razloga, sem deležna najmanj grdih pogledov, ponavadi se zadeva stopnjuje v verbalno izzivanje in napadanje. Res sem vsa pobita in žalostna potem, razočarana. To so ljudje s katerimi je človek v nekem odnosu in ostane sam, če vse te odnose prekine.
Ne vem, kaj je narobe, če izrazim svoje mnenje, če se kdo spravi name. Drugega ne vidim, da bi počela narobe. Ne začnem prva izzivati in napadati. Le tiho nisem vedno in kdaj povem svoje mnenje, ampak te začnejo praskati s kremplji namesto se normalno pogovorjati.
In sprašujem se ZAKAJ? Zakaj so ene ženske take? Kaj je narobe z njimi? Zakaj se spravijo na nekoga, ki jim nič noče? Kako to prekiniti in ohraniti nek stik? Če je to sorodstvo je težko prekiniti odnose.
Hvala za komentarje.
Kaj pa če bi se vprašala, kaj je narobe s tabo, da to dopuščaš? Zakaj se sploh ukvarjati, kaj je z njimi in v njih, postavljati diagnoze, motnje, iskati vzroke? Rešitev povsem enostavna.
Mamo pač dobiš, deloma tudi taščo v paketu. Ampak prijateljico? Zakaj se sploh družiš s takimi ljudmi in jih imaš celo za prijatelje, če ti ne ustrezajo in te napadajo? Če me sosedov pes vsakič grdo nalaja, menda ne bom vedno znova rinila vanj, ampak bom šla po drugi poti. Prijateljico skenslaj. Z mamo, taščo in mačeho vzdržuj minimalne stike. Ob teh redkih in kratkih stikih zadostuje splošen pogovor o vremenu in brezosebno vprašanje kako si kaj. Ko govorijo, malo prikimaj vsake toliko časa, niti jih ni treba poslušati. Če tebe kaj vprašajo, povej, da si kar dobro in napelji (spet) na vreme. Skratka, ne z njimi niti s kom drugim ne zapenjaj.
Ena stara2, 13.11.2024 ob 13:10
Kaj pa če bi se vprašala, kaj je narobe s tabo, da to dopuščaš? Zakaj se sploh ukvarjati, kaj je z njimi in v njih, postavljati diagnoze, motnje, iskati vzroke? Rešitev povsem enostavna.
Mamo pač dobiš, deloma tudi taščo v paketu. Ampak prijateljico? Zakaj se sploh družiš s takimi ljudmi in jih imaš celo za prijatelje, če ti ne ustrezajo in te napadajo? Če me sosedov pes vsakič grdo nalaja, menda ne bom vedno znova rinila vanj, ampak bom šla po drugi poti. Prijateljico skenslaj. Z mamo, taščo in mačeho vzdržuj minimalne stike. Ob teh redkih in kratkih stikih zadostuje splošen pogovor o vremenu in brezosebno vprašanje kako si kaj. Ko govorijo, malo prikimaj vsake toliko časa, niti jih ni treba poslušati. Če tebe kaj vprašajo, povej, da si kar dobro in napelji (spet) na vreme. Skratka, ne z njimi niti s kom drugim ne zapenjaj.
Ja, saj vem, da je to neka rešitev. Le rada bi, da bi bilo drugače in se počutim samo. Prijateljica ni tak problem, bolj je bližnje sorodostvo, odnosi, ki naj bi bili “lepi”, so pa daleč od tega.