služnost se vzpostavi tako za dostop, kot za komunalno opremljenost (voda, elektrika, kanalizacija, telekomunikacije). služnost se vpiše v zemljiško knjigo in tudi plača in je izvršljiva.

je pa tako, da če imaš hudobne parcelne sosede, ti ne sodišče, ne policija, ne bog ne more pomagat. poznam primer, kjer budalo od soseda že 30 let ovira dostop do hiše, policija na nalog sodišča posredovala x-krat, vsakič po postopku pride budalo od soseda in na novo postavi ovire.

Lahko je bla 100 let nujna pot. Dovolj je en nori sosed , ki bo oviral dostop z vsemi sredstvi.

Je lahko tudi cesta, kot že omenjeno…., ne ravno samo ena nujna  pot. Rezultat je enak.  Do parcele ne mores z avtom ali s traktorjem, tudi z motorjem se ne smeš voziti po tej akadamski cesti, ki vodi do tvoje parcele ali 6 m nižje od soseda.

ampak vsak ima pravico dostopa do svoje lastnine. zato bo sodišče vedno določilo služnost in nujno pot.

Najbrž je precej odvisno tudi za kakšno parcelo pri sosedu gre.  Če ima sosed tam dvorišče ali vrt najbrž ne bo sodišče določilo služnosti ali nujne poti.  “Zazidljiva parcela” ne pomeni, da lahko gradiš in izsiljuješ sosede.

Najbrž jo je lastnik prodal zato, ker je bolj obdavčena kot če bi bila travnik.  Nekdo z malo pameti pa je zagrizel in kupil.

SEveda, JilijCezar. Edina možna logika. Ker če ne bi bilo tako, služnost sploh ne bi bila problem. 

Seveda obstajsjo zazidljive parcele, ki so le potencialno gradbene, saj sicer splih ne bi bilo razlik med možnostjo gradnje in dovoljenjem za gradnjo! Ta razlika pa mora obstajati, saj so recimo primeri, da nekdo kupi parcelo in bi tam raztural vso okolje s svojimi namerami in s tem totalno ogrozil sosede v njihovem miru. Zakon je tu izjemoma dokaj pravičen, bi rekla.

Moj nasvet bi bil, da vzpostavite dober ofnos sosedom, mu ponudite določeno ‘podkupnino’, pa naj vam pade krona iz glave. Sicer boste pač morali prilagoditi svoje želje in namesto vikenda postaviti mongolsko jurto, ki je itak ekološka in vse bolj in. Ne bo vam hudega, če malo izstopite iz cone udobja in se potrudite na unikaten način.

Vprašanje ostaja: zakaj sosed ne doboli služnosti? A je tolk zajeban tip, sl ste vi taki? Ali je navzkrižje interesov preveliko? Kje tiči zajec?

Služnost je obstoječa pravica uporabniku, pri čemer ni nujno vsakokratnemu uporabniku in ni nujno, da se prenese s prodajo. Ne vem točno, kako to gre, ampak pri nakupu hiše bi se grdo opekli, če ne bi šli v poizvedbo pred tem. Nam so  odsvetovali nakup, cena je pa bila sumljivo nizka že sama po sebi.

Kadar piše , da je služnost dovoljena lastniku parcele se ta prenese na kupca , če pa se je služnost pred nakupom glasila na točno določeno osebo pa se ta pravica ne prenese na novega lastnika . To so take pravniške cake enkrat mi je nekdo razlagal identičen primer . Lahko , da si se nasral z poceni nakupom in se kak sosed sosednje parcele že smeji , ko bo dal za parcelo še majn kot ti .

a ti na uhih sedis….nihce mu ne brani da pride do svoje parcele…peš….sluznosti ne bo dobil…lahko dobi nujno pot…spet…peš lahko hodi…..imeti sluznost  je  slabse kot prodati…

pa kaj se ti sploh vtikuješ v stvari, o katerih pojma nimaš?

 
Kako je definirana nujna pot?

Nujna pot je na podlagi zakona definirana kot stvarna služnost. Te se oblikujejo predvsem zaradi pomanjkanja potnih zvez med različnimi nepremičninami in javnimi objekti. Enako kot v primeru služnostne poti tudi v primeru nujne poti velja, da imamo dve nepremičnini, in sicer gostujočo ter služečo nepremičnino.

in ne, to ne pomeni, da imaš samo peš dostop. dostop moraš imeti s prevoznimi sredstvi.

razlika med enim in drugim je samo, da eno (služnostno pot) lahko dobiš s pogodbo, drugo (nujno pot) ti lahko vpiše samo sodišče, OBOJE PA SE SMATRA KOT SLUŽNOST. oboje je vpisano v ZK.

V kolikor lastnik sosednje nepremičnine, ki je obremenjena z ustanovljeno nujno potjo, onemogoči lastniku gospodujoče nepremičnine uporabljati nujno pot (na primer s parkiranjem avtomobila na trasi nujne poti ali postavitvijo ograje s ključavnico brez izročitve ključev), ima slednji na voljo pravno sredstvo. Skladno z 212. členom SPZ lahko tako uveljavlja konfesorno tožbo, ki je namenjena varstvu služnosti, ki jo je možno naperiti zoper vsakogar, ki služnostnega upravičenca neutemeljeno moti pri izvrševanju služnosti.

V tej zvezi je tudi potrebno poudariti, da ko je nujna pot enkrat določena, se lastnik služečega zemljišča ne more upirati izvrševanju nujne poti v določenem obsegu, saj samo dejstvo, da bo za uporabo nujne poti potrebno določen del služečega zemljišča utrditi, ne opravičuje lastnika služečega zemljišča, da brani lastniku gospodujočega zemljišča uporabo poti.

daj povej, zakaj bi utrjeval peš pot?

Ja. Peš. In samo peš! Nikakor pa ne z vsemi prebvoznimi sredstvi, sploh pa ne z mašinerijo za zidanje.

Btw: vem, ker smo to mi urejali 2 leti nazaj. Samo peš. In navsezadnje, kje naj bi v takem primeru človek speljal vodo, kanalizacijo, elektriko itd.? Če mu niti poti sosed ne požegna, mu tudi prekopavanja cele parcele za vse priključke ne bo. Avtor nima za gradnjo nobenih šans.

Kdo se pri zdravj pameti kupuje parcelo brez lastnega dostopa oz. Prikljucka na obcinsko cesto. Kok se sele zaplete pri komunalnih priljuckih, zna prej vse skup v vodo past. Naj pol sosed resuje vso njegovo neumnost, tako da vse dovoli prek svoje parcele ali celo dvorisca. Mu je pripravljen vse to poplacat, odkupit, na konci, on bo tisti, ki bo to naprej uporabljal. Zna se zgodit, da tisti, ki pridejo do taksne parcele, ki je nekak pod ceno, uporabijo vsa mozna sredstva za dosego svojega cilja. Pustmo mi to, da mu je sosed dolzan to dovolit, nic ni dolzan, razen tiste potke.

na Luni so vse parcele brez dovoza do glavne ceste.

Služnost v tem primeru pomeni enako, kot da bi imeli tvoji sosedje v bloku vstop v svoje stanovanje preko tvojega stanovanja.

eh ja.

samo peš pot?

Sodišče:           Višje sodišče v Ljubljani

Oddelek:         Civilni oddelek

ECLI:   ECLI:SI:VSLJ:2022:I.CP.1771.2021

Evidenčna številka:      VSL00052894

Datum odločbe: 18.01.2022 DVE LETI NAZAJ

https://www.sodnapraksa.si/?q=nujn*%20pot%20zazidljiv*&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111457316

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za potrebe parc. št. 1918/1, k. o. …, ki je v lasti predlagatelja A. A., v korist vsakokratnega lastnika te parcele dovolilo nujno pot v skupni dolžini 27,32 m po zahodnem robu in 27,68 m po vzhodnem robu, s površino 82 m2, po delu parcel št. 1911/2 in 1918/5, ki sta v lasti udeleženke Mestne občine, in po delu parcele št. 1926, k. o. …, ki je v lasti prvega nasprotnega udeleženca B. B., do parcele št. 1918/1, k. o. … (1. točka izreka). Določilo je potek nujne poti, položaj posameznih točk in razdalje med njimi, ki so razvidni iz skice sodnega izvedenca mag. C. C. z dne 12. 6. 2019 in je sestavni del sklepa (2. točka izreka). Uporabo nujne poti je dovolilo za hojo in vožnje z osebnimi vozili, kombiji, intervencijskimi vozili, dostavnimi in komunalnimi vozili, za čas gradnje objektov na parc. št. 1918/1, k. o. … pa tudi s tovornjaki in gradbenimi stroji z osnim pritiskom do 100 kN (3. točka izreka). Predlagatelju A. A. je naložilo, da mora prvemu nasprotnemu udeležencu B. B. plačati denarno nadomestilo v višini 1.501,50 EUR, drugi nasprotni udeleženki Mestni občini pa 2.229,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (4. točka izreka).

https://www.sodnapraksa.si/?q=nujn*%20pot%20vo%C5%BEnj*&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111429784

Sodišče:           Višje sodišče v Ljubljani

Oddelek:         Civilni oddelek

ECLI:   ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.312.2019

Evidenčna številka:      VSL00022894

 Datum odločbe: 08.05.2019

Ko je nujna pot določena, se lastnik služečega zemljišča ne more upirati izvrševanju hoje in voženj v določenem obsegu. Dejstvo, da bo za vožnje potrebno še zgraditi škarpo ali kako drugače pot utrditi, ne opravičuje lastnika služečega zemljišča, da brani lastniku gospodujočega zemljišča in njegovim pooblaščencem, da pot uporabljajo.

https://www.sodnapraksa.si/?q=nujn*%20pot%20vo%C5%BEnj*&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111400910

Sodišče:           Višje sodišče v Ljubljani

Oddelek:         Civilni oddelek

ECLI:   ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CP.1876.2016

Evidenčna številka:      VSL0085906

Datum odločbe: 09.11.2016

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 1.4.2016 odločilo:

– da se za potrebe parcele št. 549/2 k. o. X za pešpot, za vožnjo z osebnimi motornimi vozili, občasno pa z drugimi tovornimi vozili, ki gravitirajo na povprečno gospodinjstvo z nosilnostjo do 5 ton, določi nujna pot, ki poteka od javne ceste s parc. št. 901, preko parcele št. *7 k. o. X, ki je last A. A. (v površini 42 m2), preko parcele št. 550/1 k. o. X, ki je v polovični solasti nasprotnih udeležencev (v površini 120 m2), ter parcele št. 549/1 k. o. X, last A. A. (v površini 11 m2), kot je to razvidno iz skice izvedenca geodetske stroke mag. B. B. z dne 28.10.2015 (ki je sestavni del sklepa), kjer so robovi trase poti označeni z rdečo barvo, površine po posameznih parcelah pa z rdečo, rumeno in zeleno barvo (I. točka izreka),

– da sta dolžna predlagatelja plačati A. A. nadomestilo za ustanovitev nujne poti (v površini 42 m2) na parceli št. *7 k. o. X v znesku 2.116,80 EUR, za ustanovitev nujne poti (v površini 11 m2) na parceli 549/1 k. o. X v znesku 116,16 EUR ter za ustanovitev nujne poti (v površini 120 m2) na parceli 550/1 k. o. X znesek 2.268,00 EUR, skupaj 4.500,96 EUR, nasprotni udeleženki C. C. pa glede parcele št. 550/1 k. o. X znesek 2.268,00 EUR, obema vse v roku 30 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe dalje do plačila (II. točka izreka).

dobesedno na sto sodb na temo nujne poti, ki dovoljujejo uporabo tovornih vozil obstaja. ampak ja, kavč pravniki z MONa vsekakor vejo bolje.

To so večinoma primeri, ko je pot tam že bila, pa so vsi lastniki, ki so podpisali služnost, pokojni in je treba zadevo urejati znova z novim lastnikom. Da bo pa kar en dan nekdo pri tebi potrkal in rekel, da si bo od sedaj naprej čez tvoj travnik nekdo kar uredil pot, tega filma ne boš videla. Še enkrat, vem, smo sami urejali 2 leti nazaj.

Tu gre samo za potrditev služnostne pravice, ki je že obstajala prej.

Da ti povem primer. V vasi je bila daljša, 15 metrov široka pravokotna parcela, skupaj  cca. 1000 m2, ki so jo razparcelirali  po dve cca. 500 m2 veliki parceli, obe sta gradbeni. In sedaj je kupec prve, tik ob glavni cesti zagradil svojo parcelo z ograjo, noter pa postavil hišo ki sega skoraj od meje do meje (že opisano da  je na taki parceli hiša na sredi, na vsaki strani pa slaba dva metra do meje).

Tisti, ki bo kupil drugo parcelo bo ostal brez dovoza. In kdo mu bo potem pustil voziti po svojem zemljišču, če mu je lastnik prve zaprl edini dovoz do ceste.

Ne nakladaj Adela, ker si slabša kot kavč pravniki, ki jih tako preziraš!

služnost ni odvisna od lastnika parcele, ampak je vezana na samo parcelo. vem, ker jo imam na parceli in me ob nakupu te parcele nihče ni pozval, da jo ponovno potrdim.

če imaš zazidljivo zemljišče, imaš pravico to zemljišče tudi izkoriščati. in sodišče ti bo omogočilo dostop do tega zemljišča preko tujih zemljišč, pa ne samo za peš pot. če ste vi urejali samo peš pot, so za to obstajali očitno razlogi. ne moreš pa na podlagi svojih anekdotnih primerov posploševat na vse. sodna praksa je dovolj obširna, da se ti lahko dokaže, da to ni res.

Na kateri strani si bila, tisti ki je iskal služnost ali tisti, ki jo je preprečeval?

Kdo pa je zanikal, da nujna pot ni možna proti plačilu pravosodju.  Odvetniki pa stanejo. Tri leta lahko to rešujes, če je sosed absolutno proti  uporabi ceste, ker hoče mir in te naganja na glavno cesto, ki je speljama  1km vstran od parcele.  Koliko se to plača? Znesek je lahlo emormen.

Za @joj čebela

Ti še jaz dam primer. Dva soseda, A in B sta imela 40 let služnost preko parcele tretjega soseda C, da sta imela pot do svoje hiše. Pa je C umrl in prišel je nov lastnik X. Tudi prva dva soseda sta že pokojna, a so pot do hiše koristili otroci Y in Q. Kje je problem? Pogodbo o služnosti so podpisali pred leti A, B in C. Vsi so že pokojni. Če hočeta Y in Q še naprej uporabljati pot novega lastnika X, morata z njim ponovno urejati služnost, saj prejšnja pogodba ne velja več, ker so vsi umrli. Če X tega ne dovoli, gre zadeva na sodišče in ker je pot bila že prej, ter je edina možna pot do hiš Y in Q, bosta ta dva preko sodišča dosegla pravico, da pot še naprej uporabljata in X se nima kaj bunit. To je primer, kjer velja tako, kot ti opisuješ. Če pa nekdo kupi neko parcelo, ne bo mogel izsiliti od tebe, da mu boš kar odstopila del svoje, da si bo postavil pot. Za vozila ne. Lahko pa bo preko tvoje parcele šel na svojo peš. Jasno sedaj?