Zato, ker se mamice pa atki ne razumejo in mamice svojim otrokom nudijo ljubezen, ki bi jo morali svojemu možu. Je vse obrnjeno. Potem so otroci takšni kakor so in se vidi danes.

tole prespati v bolnici je tako rečeno novejša moda.

Kot otrok sem bila veeliko v bolnici…

tudi, ko sem sama imela takraš komaj leto dni staro hčiu 2x po 14 dni v bolnici še te možnosti ni bilo.

tvoj sin je pa le 8 let star. Doma pa kot praviš še dvoje manjših otrok.
Nič slabe vesti. Doma se naspi, saj te vsi3 otroci rabijo.

Mislim, da je odhod v bolnico še za odraslega stresen, kaj šele osemletnika.

Dobri bog, ene govoričijo o žurkah. Ja, osemletnik z visoko vročino, slabostjo in glavobolom, bo ja gotovo priredil žurko.

Poleg tega ne gre le za to, da si otroku tolažba, ampak lahko bolje poskrbiš za njegove potrebe kot osebje, ki ima na skrbi se xy drugih otrok in sene more posvetiti enemu. Ker otroka dobro poznaš, lahko morda tudiprej opaziš, če je kaj narobe, kot osebje, ki tvojega otroka vidi prvič.

Blebetanje o samostojnosti, kuhanju krompirja,…in podobnemu je pa skrajno bebasto v povezavi z otrokom v bolnici.

Skratka, strinjam se s tvojim možem.

Jaz bi sicer ravanala drugače – bolan otrok potrebuje pač drugačno nego in skrb kot zdrav, četudi mlajši – še sploh če je prvič v bolnici je to precejšenj šok zanj.

Torej, jaz bi mlajša otroka zaupala babicam, sama pa odšla z bolnim otrokom v bolnico.

Dvomim, da se tudi nujnih službenih zadev ne bi dalo urediti tako, da mi zjutraj ne bi bilo treba teči v službo – večina nas ima namestnike, ne?

Pri visoki vročini zame ni heca, na prvem mestu je bolan otrok in skrb zanj.

Nimaš kamna namesto srca, le razmišljaš drugače kot jaz – in predvsem imaš težave z možem, tole je bil le povod za izbruh.

Jaz bi ostala ob otroku, ne glede na starost, če bi bil hospitaliziran na tak način.

Predvsem zato, ker bi me skrbelo glede zdravstvenega stanja otroka. Če je njegovo stanje tako resno, da ga pediater nemudoma pošlje v bolnico, potem jaz niti pod razno ne bi čakala doma, ampak bi bila z njim 24/7 dokler se njegovo stanje ne bi stabiliziralo.

Ko je bila moja 4-letnica hospitalizirana zaradi dehidracije ob bruhanju, sem bila z njo 24 ur na dan. Pa bi bila komot vsaj podnevi nekaj časa sama, ampak sestre v bolnici čekirajo otroke samo na vsake toliko. Hči pa se je pobruhala, podriskala… – kaj bo čakala v takem 2 uri, da to nekdo ugotovi in jo preobleče???

Da ne omenjam, da je imela v roki infuzijo, ki si jo je hotela večkrat kar ven izpuliti. Kaj naj stori osebje – jo priveže na posteljo??? (to dejansko včasih naredijo, če ni staršev poleg).

Medicinske sestre samo na vsake toliko prečekirajo otroka, mu prinesejo hrano, sicer pa je povsem sam sebi prepuščen.

Tudi pri 8-letniku bi me skrbelo, zelo skrbelo zanj, za njegovo življenje, če bi bil urgentno hospitaliziran.

Saj zagovarjam samostojnost otrok, 8-letnik komot prespi več noči kjerkoli, samo ZDRAV, ne pa bolan!

Razvijanje samostojnosti v primerih, ko je otrok hospitaliziran zaradi akutne bolezni (tj. ne govorim o kakih preiskavah zaradi alergij in podobne nedolžne hospitalizacije, kjer življenje otroka ni ogroženo) se mi zdi pa popolna neumnost. V takih izjemnih primerih je otroku potrebna vsa čustvena opora, ne pa učenje samostojnosti.

Da sploh ne omenjam, da niti pod razno ne zaupam zdravstvenemu osebju 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Primer Bora Nekrepa, recimo, je samo najbolj razvpit. Malomarnih zdravnikov in preobremenjenih sester je pa na tone. Ko je bila moja hči v bolnici, so bile nekatere na nogah že 24 ur. In v takem stanju niso sposobne kvalitetno skrbeti za vse male bolnike, ki so jim prepuščeni.

tole bo sicer zgledalo, da v prvi vrsti opravičujem samo sebe, ampak….
naš fant (ravno tako 8 let) je bil nedavno nazaj dva dni v bolnici, ker je preboleval infekcijsko mononukleozo. tam je prespal eno noč in že popoldan smo se z njim domenili, da bo čez noč sam. z možem sva bila cel dan z njim, zvečer okrog 8h pa sva odšla domov, tudi z razlogom, ker naju je doma čakala še hči (mlajša). fant je bil dobro oskrbljen s strani sester (vsa pohvala!!!!) in ravno zaradi tega sva z malo lažjim srcem odšla zvečer domov. verjamem, da ne bi bilo kake velike koristi od mene ali moža, če bi ostala pri njem. zjutraj pa sem bila spet tam, še preden se je fant zbudil 🙂 .

malo imam kljub vsemu slabo vest :-), ampak po drugi strani vem, da je bil to zanj samo korak bližje k samostojnosti.

Se strinjam z nat..asa.
Tudi jaz bi ravnala drugače, kakor ti. Otrok je le otrok, ne glede na leta. Zamisli si, še sami bi se ti zdelo neprijetno ostati v bolnici, kako je šele bilo otroku pri srcu, ko si ga pustila samega, zjutraj pa odšla v službo, namesto k njemu.

To je moje mnenje, pa me linčajte dugače misleče mamice, če me hočete…..

Odraslemu človeku neprijetno ostati v bolnici? Do te mere, da rabite ponoči nekoga ob sebi??????

Kajti govorimo samo o noči, če jaz prav razumem, ne o tem, da je otrok ves čas sam v bolnici.

Jaz se spomnim sebe, na koncu prvega razreda sem bila en teden v bolnišnici. Torej sem bila stara dobrih sedem let!
Jaz sem bila zelo ponosna na to, da sem bila sploh lahko nekje sama, prej še nikoli nikjer nisem bila. In mami je prišla na obisk takrat, ko so bili obiski in ni bila pri meni cel dan. Tudi drugi ne, saj takrat nisi smel biti kar pri otroku. Dopoldan je šla normalno v službo, popoldan pa za malo časa k meni. Pa sem vseeno preživela in ni bilo nič narobe.
Prav je, da je otrok pri 8 že malo samostojen. In v bolnici je imel vso oskrbo, ki jo potrebuje. Če ne zaupa tvoj mož zdravnikom…. ja malo dvoma moraš sicer imeti, ampak ponoči se pa ja kaj dosti veliko ne dogaja po bolnišnicah, razen spanje in morda kakšen antibiotik in merjenje vročine.

Medicinske sestre samo na vsake toliko prečekirajo otroka, mu prinesejo hrano, sicer pa je povsem sam sebi prepuščen.

mi smo v našem primeru doživeli ravno obratno – sestre so zelo pogosto hodile v sobo, preverjale, če je vse ok, nosile pijačo, merile temperaturo, zračile sobo po potrebi,še celo revije za branje so mu prinesle…. tudi naslednji dan zjutraj, ko sem spet prišla k njemu, sem videla, da so ga ponoči preoblekle (baje se je močno potil), tudi posteljnina je bila sveže preoblečena.

….. tako,da lahko samo pohvalim in se zahvalim sestram, ki so ga takrat imele v oskrbi!!!

Moj starejši sin je star 4 leta, tako da res ne vem kako samostojni so 8-letniki.
Mislim pa da ga ne bi pustila samega. Ne rečem,če res ne bi imela varstva za druge otroke, ampak če se je babica ponujala, bi pa vsekakor bila s starejšim sinom.
Zaradi tega res nimaš kamna namesto srca,ampak jaz bi ravnala drugače.

In točno to je tisto, kar bi mene skrbelo. Otrok zvečer urgentno hospitaliziran, diagnoze še nobene, zdravljenja tudi ne, sestre pa ga prečekirajo vsakih nekaj ur.

Ni šans, da ga pustim samega, res ne.

Ok, roko na srce, jaz bi poklicala že zjutraj. A ostalo pa….moja hči je bila sama v bolnici (mandeljni) pri 5ih (pa še epidemija je bila, tako da 3 dni do nje nisem prišla, le slikice sem ji pošiljala), potem en teden v bolnici pri 8ih (na preiskavah).
Glej, ne sekiraj se preveč, res. Si mati 3 otrok, kapo dol, in še na službo moraš misliti, kar je v teh časih čisto razumljivo. Ne sekiraj se!

Sploh ni debate. Razmišljam kot Katka. Definitivno bi bila z otrokom.

o groza.tebe skrbijo zdravi,ki bi jih lahko čuvala mama? revež starejši,če imaš vedno tak odnos do njega.

Ravnala si pravilno. Tvoj mož pretirava. Pa saj ste bili z otrokom cel dan.

S tako vzgojo boste vzgojili nedonošenčke, ki bodo vedno potrebovali in pričakovali pomoč očeta in mame.

Pa saj kaj takega beremo že na forumu npr. starši MORAJO pomagati odraslim otrokom in podobne kozlarije.

se ti ne zdi, da malo pretiravaš??? če bi bilo tako zelo hudo, bi tudi razočarana do konca ostala pri njemu čez noč …

bdw, že cel dan ni bilo govora o supre mon mamah 😉

ne bom brala drugih odgovorov ampak jaz bi naredila isto kot ti, moj mož pa to kot tvoj.

zaradi ljubega miru bi možu rekla, da ima prav, da bi mogoče res morala ostat v bolnici ampak se za nazaj ne da popravit. mislila bi si pa tasvoje….

Tudi jaz sem mati, ki bi ravnala drugače. zakaj, ker je bolan otrok potreben posebne pozornosti, torej tebe in moža! prvič je bil v bolnici, bolan in ti si imela možnost, da bi ti doma urejali vse starši, ti pa bi bila komot lahko čez noč pri svojem otroku. odločila si se drugače, zakaj, ti že veš, jaz bi bila ob svojem otroku. kdo je zdaj tu brez srca je brez veze pisat, vsak zase najbolje ve kako in kaj.Srečno.

prestrogo sodiš. In še nesramno.

prestrogo sodiš. In še nesramno.[/quote] če ima otrok srečo je v šolskem obdobju le 1x v bolnici.in še takrat se mora boriti ali bo njegova mama izbrala med njim,ki je bolan oz med mlajšimi otroci,ki bi jih lahko čuvala le en dan stara mama.

strinjam se z carlo,konjičkom in katko.vse,ki menite,da MORA biti 8 letnik sam cele dneve v bolnici ste packe.

Tudi jaz bi bila z otrokom.

Ne, nisi slaba mama. Odločila si se, kakor se ti je zdelo primerno. Bo že..tudi mož se bo pomiril.

cele dneve sam v bolnici?

a ni govora o eni noči?

prestrogo sodiš. In še nesramno.[/quote] če ima otrok srečo je v šolskem obdobju le 1x v bolnici.in še takrat se mora boriti ali bo njegova mama izbrala med njim,ki je bolan oz med mlajšimi otroci,ki bi jih lahko čuvala le en dan stara mama.

strinjam se z carlo,konjičkom in katko.vse,ki menite,da MORA biti 8 letnik sam cele dneve v bolnici ste packe.[/quote]

Pojdi v prvi razred in se najprej nauči brati!!!!!!!!

Otrok je imel cel dan nekoga ob sebi, do takrat ko je zaspal. Samo tisti čas, ko je dejansko SPAL, ni bilo nikogar.

Kapiš????

če bi morala jaz vso noč biti pri otroku v bolnici ga sploh nebi pustila tam. kaj naj delam pri njem ko spi? zdaj hčejo v bolnici še zdravljenje prevaliti na starše. za osemletnika spanje drugje kot doma ne sme biti več šok. ravnala bi enako kot ti ali pa bi otroka odpeljala domov, ker spi lahko tudi doma.
upam da bodo tudi pri nas ukinili poležavanje po bolnicah sploh takrat ko z bolnikom sploh nič ne počnejo. bolnike pustijo 24 ur same edino hrano jim dajajo in enkrat na dan se dohtar sprehodi skozi sobo. na pregled zjutraj pa lahko otroka tudi sam pripelješ pol pa domov ležat.
po mojih izkušnjah je doma otrok stokrat bolj varen kot v bolnici.