imam res kamen namesto srca?
Kje je bil atek? Na službeni poti? Zakaj pa on če ga je tako zelo skrbelo, da je celo svoje starše pošiljal k tebi prepričevat te ( HALO!!!) ni v isti minuti spokal kovčke in priletel k sinu?
Aja, mamice so tiste ki morajo dežurat, če je zjutraj služba ali ne!
Pa 8 let! Halo!
Ajde, ne rečem pri osmih mesecih ali dveh letih! Ampak pri osmih letih so včasih otroci že za celo čredo krav ovc sami skrbeli, danes pa še spat ne morejo brez mamic.
no, na koncu se je kar nekako izenačilo. Vidim, da vas je kar veliko, ki se vam zdi, da 8 letnik rabi tudi ponoči starša, ko je v bolnišnici. No, naj povem, da so bili tisto noč v bolnici štirje otroci pod nadzorom zdravnice, in dveh sester. Obe me poznata in sta zelo prijazni, tudi zdravnica mi je rekla, da ponavadi na dežurstvih sploh ne spi. Ja, seveda je tudi mene celo noč skrbelo in sem slabo spala- pa vendar toliko, da sem bila lahko naslednji dan dopoldne 5 ur v nujni službi (žal nimam nadomeščanja- za dopust pride nadomeščat iz drugega kraja, a trenutno je tudi ta na dopustu) in potem cel dan ob njemu.In za tiste, ki berete med vrsticami: podnevi je bil skoraj ves čas nekdo ob njemu. Ena me zgoraj obtožuje kakšna mama sem do starejšega, no to pa z gotovostjo trdim- dobra mama sem mu. Zdi pa se mi, da je enkrat treba narest mejo. Do kdaj še hodit z njim in kdaj mu dopustiti odraščati tudi v takih situacijah. Je pa res, da se tudi jaz čedalje manj čudim, zakaj vedno več okrog hodi nedonošenih otrok, ki so še v puberteti čisti odvisniki od staršev. Ja, in če bo imel moj mož takšen vpliv na otroke, kot ga ima sedaj se bojim, da bodo tudi moji otroci eni izmed njih. Hvala vsem za vaša mnenja.
Nisem brala vseh odgovorov, moje mišljenje na podlagi opisane situacije je, da si ravnala pravilno.
Za vse si poskrbela, kaj bi sedaj tvoj dragi še rad,….na 5-ih koncih naenkrat se ne da bit. Lahko je pameten, k je bil n-km daleč,….ti pa sama z vsemi križi in težavami….
Solit se naj gre, pa bi on priletel domov in ostal v bolnici.
Ne se sekirat, zadevo si izpeljala odlično.
zapleti?
seveda sem se odločila glede na njegovo zdravniško stanje. V bolnici je ostal na opazovanju. Glede zdravniških zapletov pa je tako, da so najbrž vedno bili in bodo, samo včasih se v javnosti ni toliko govorilo o tem. Je pa vprašanje, če bi do česa prišlo, kako bi jaz popoln laik na tem področju sploh lahko pomagala- razen, da bi otroku stala ob strani. Kar bi mu pa tako ali tako, saj so imeli v bolnici moj mobitel in domačo številko, pa še možev mobitel.
otroška bolnica, žal mi je, če misliš, da iščem potuho pri komerkoli. Mož se je vrnil, ker se je njegovo delo končalo- tudi, če nebi bil otrok v bolnici bi se vrnil. Me pa moti ravno to, da je spal pri njemu, kljub temu, da sem mu jaz, sestre, zdravnica,……. in še kdo povedal, da je otrok čisto dobro prestal noč. In celo mali je bil na to zelo ponosen. In mlajša nista bila v varstvu pri starih starših. Spala sta pri meni doma.
Tema, ki se lahko vleče v nedogled. 100 žensk ti bo dalo prav, 250 jih bo proti, 76 bo zpornih in se jih bo skregalo med seboj, 19 jih bo iz tvoje teme načelo čisto novo…itd itd…
če si prepričana, da si rvnala prav, se pogovori z možem, povej mu, na podlagi česa in katerih dogodkov si se tako odločila in pika.
če pa nisi prepričana v svoje dejanje, je stvar malo bolj zapletena. Razčistiti boš morala s svojo vestjo, kar je ponavadi najtežje. Šele nato ti bodo lahko oprostili tudi drugi vpleteni, v tvojem primeru mož in sin.
lej sama sebe tlačiš v dre..on se je vrnil in šel v bolnico k svojemu otroku,ki ga je takrat potreboval.zdrav otrok je lahko počakal,ker ni bil na opazovanju.tudi tvoja dva bi lahko spala pri starih starših.zakaj nista? zakaj nisi sedela ob možu? ko bi otrok zaspal bi šla domov.
razumem,da nisi mogla iz službe.me pa zanima druga stvar-danes že nekaj ur visiš na monu.kje so tvoji otroci?kdo skrbi zanje,sploh za tamala dva?
imaš časa celo pop,da odgovarjaš na vsa mnenja medtem,ko še sama ne veš ali si naredila prav.še vedno se strinjam z nekaterimi,pustiti bi morala mlajša babici in sedeti pri 8 letniku dokler ne bi zaspal.kot piše ena,da so imeli v bolnici otroci žur.ja madona,če je otrok imel vročino in grozen glavobol,da so ga celo notr vzeli je pa res bila njegova prva misel žur,hehe.bedno
In točno to je tisto, kar bi mene skrbelo. Otrok zvečer urgentno hospitaliziran, diagnoze še nobene, zdravljenja tudi ne, sestre pa ga prečekirajo vsakih nekaj ur.
Ni šans, da ga pustim samega, res ne.[/quote]
Pol sploh ne vem zakaj bi ga v bolnico vozila. Ve superiorne lahko postavite diagnozo doma same, in zdravite tudi.
otroška bolnica danes se z možem že cel dan menjava pri njemu. No, vmes sem vendarle večkrat skočila domov, zamenjal me je mož, da sem oprala in zlikala žehto, ki jo je mož prinesel s potovanja, skuhala kosilo (med temi opravili se je našel tudi čas za internet) in se celo z malima dvema poigrala, srednjega odpeljala na en, nato še na drug trening, zdajle sta pa oba na rojstnem dnevu. Carla ja, saj vem- točno tako je, kot si napisala. Se bo treba usest pa pogovorit.
joj, otroška bolnica. A veš, da dobivam občutek, da tudi ti rabiš bolnico? Od zvečer, ko je šel otrok v bolnico do zjutraj niti pod razno nisem dobila nadomeščanja, do danes pa so mi iz Ljubljane poslali študentko, ki se uvaja pri njih, da sem lahko jaz doma. Sem ji pa na voljo po telefonu. Tudi mož je danes doma.
ja največji je sploh vesel.ko bo izvedel,da je šla ona rajši domov in odklonila varstvo jo bo imel sploh najraje.ga vprašaj čez 10 let kaj misli o tem[/quote]
če si pismena, bi lahko razbrala, da je bil fant naslednje jutro ponosen nase, ker je sam prespal noč. Kar je pri osmih letih več kot sposoben, pa že kakšno leto prej. Ne vem, kaj naj bi torej izvedel čez deset let, česar danes ne ve.
In samo človek, ki ima namesto srca kamen, lahko drugi mamici, ki je že tako v stiski in sama s tremi otroki, napiše, da ima kamen! Da te ni sram nekomu drugemu vzbujati tako slabe občutke! In to mamica!
Zame si lahko stokrat v bolnišnici s svojimi otroki, ponosna nase ne moreš biti, da si človek, kakršen si.
Bravo, Ena mami!
Ene ste pa res neverjetne. Izrabljate forum za zmerjanje in poniževanje drugih, posebej če zavohate kakšno šibko točko – kot hijene hop! na žrtev.
Skratka, razočarana do konca, ponavljam – ne sekiraj se, vse je ok, sine je čist fino prestal zadevo in sedaj moža malo bremzaj, da ne pretirava (da njega slučajno ne poliva kakšna slaba vest ker je bil službeno odsoten ali kaj podobno nepotrebnega?)
Sicer se me zadeva nič ne tiče, ampak talo “otroška bolnica” je pa res malo čez les. Me zanima, če sploh ima otroke in družino, ali pa samo svoje globoke komplekse zdravi na forumu.
“Razočarana do konca” – ti pa se skuliraj, ko se bo situacija umirila se z možem v miru pogovorita, mirne duše mu povej, da te je prizadel in da tudi jaz mislim, da po krivici. Bistvo vzgoje je, da znamo najti pravo meri pri vsem! Sin je pa končno star že osem let in sam kaže željo po samostojnosti (s tem, da je bil ponosem nase, ker je prespal v bolnici sam).
Takšni osebki, kot je zgoraj navedena, pa naj se te ne dotaknejo – niso tega vredni.