Zdi se mi, da smo jih včasih imeli vsi, zdaj pa vedno manj. Mi imamo radi knjige in jih redno kupujemo. Naša domača knjižnica je z vseh štririh sten obdana s knjižnimi omarami. Prav tako dve omari v kabinetu, v dnevni sobi imamo tudi nekaj knjižnih omar. Tudi na mizici v dnevni sobi je nekaj knjig, ki jih trenutno prebiramo. Sicer hodimo tudi v mestno knjižnico, a vseeno kupimo precej knjig. Verjetno 3,4 na mesec. Recimo “Sveža voda za rože” od Perrinove sem kupila, saj bi nanjo v knjižnici čakala skoraj leto dni. Ko pa se pogovarjam z znankami, mi zagotavljajo, da se knjig ne kupuje več. Na splošno ne berejo veliko, če pa že kaj, si pa to sposodijo v knjižnici in potem nesejo nazaj. Meni se to zdi absurd. Morda si sposodim neke knjige, ki so trenutne modne muhe, a Karenino, Beznico, mojstrovine Tolstoja in Dostojevskega pač (po mojem mnenju) spadajo v vsako dnevno sobo in jih je potrebno pogosto prijeti v roke.

Veš kaj te tvoje knige so za en drek! Notr same bedarije pa LGBT pa muslimani !!! Me pa sicer en kurc briga kolk metrov knig maš ti na balkonu!

Ja, kupujem knjige, in to v fizični obliki. Določene preberem tudi po trikrat ali štirikrat, druge pač samo enkrat. Knjige imamo v dnevni sobi in na regalih v pisarni. Pa na nočni omarici:-))

Imamo, imamo, polno podstešje, nabite police….Ravno sedim nasproti police na kateri so Jalnovi Bobri, Vozarji, Pod svobodnim soncem, Miklova Zala, Janičar…….spodaj je Tavčar, Cankar….skratka na policah so slovenski avtorji, tisti, za katere še ni polic, pa še čakajo v škatlah, da jih naložimo

Jaz imam ogromno knjig in ja, moram narediti selekcijo, ker nimam prostora zanje. Se selim in ogromno knjig mi je odveč. Pa jih nimam kam prodat. Nihče ne kupi knjig, niti za 1€ ne.

Drugače pa ja, kupujem dosti knjig, priročnike.

Se pa nikakor ne strinjam, da morajo biti razni Tolstoji, Dostojevski v vsaki domači knjižnici? Zkaja le? Ne maram brati ne enega, ne drugega. Misliš, da Rusi berejo Prešerna, Cankarja?

Romane si sposodim knjižnci. Kupujem le priročnike.

O ljudeh, ki drugim diktirajo katere knjige so nujne in bi jih morali večkrat brati, pa nimam dobrega mnenja. Sorry, vsak ima svoj okus.

V SŠ so nas silili brati stvari, ki jih mnogi nismo marali. Zdaj pa sama izbiram kaj berem. Važno je, da berem. In meni je pač super knjiga o Potepuškem mačku Bobu ali pa Divja ali pa kak potopis Šeruge, Križnarja… kot pa Karenina, Dostojevski…

Imam ogromno knjig. Ko bom velika bom imela prostor, ki bo prav knjižnica (visoki stropi, police do stropa, udobni sedež ob oknu) in klavir

Berem sicer tudi občasno prek kindle (potovanja), ampak nič se ne more primerjati s pravo knjigo. Si ne predstavljam da živim brez knjig.

tudi imam nekaj, ne pa veliko. prej jih je bilo več. sicer pa knjižnica v rednem stiku.

kar se tiče hvaljenja in vsiljevanja z tolstojem, dostojevkisim itd pa to večinoma počnejo ljudje, ki zgolj prodajajo videz izobraženosti ali še huje pameti in modrosti. zlajnano zeh zeh..

Imamo….skoraj preveč. Ena je “priročna knjižnica*, kjer so prirocniki, kuharske knjige, strokovne knjige, slovarji, atlasi…

Pol pa leposlovje…delno podedovano z večih koncev, delno kupljeno. Na srečo je prostora dovolj…

Že od nekdaj sem knjižni črv. Zadnja leta knjig ne kupujem več, ker v stanovanju ni več prostora zanje. Knjige pač dajejo veliko. Od splošne razgledanosti do lepega izražanja in spoznavanja različnih kultur.

V tem postu pogrešam komentarje Bozomana, Darkota in še koga

Ogromno knjig imam. Ker bomo prenavljali, jih selim. Tudi z naslovi, za katere sploh nisem vedela, da jih imam.

Katastrofa. 8 knjižnih omar, knjige na policah tudi v dveh vrstah.

Veliko knjig sem že imela, vendar, ko jih preberem jih poklonim drugim. Samo enih 10 knjig nikamor ne dam, ker so mi tako ljube. Načeloma nič več ne kupujem knjig ampak si jih sposojam v knjižnjici.

Bi rekla, da jih imamo preveč, a knjig dejansko ni nikoli preveč.

Zdaj sem jih začela že seliti na vikend na morje

Imam kar dosti, vse prebrane vsaj 5x , bi vse oddal brezplačno, kajti,… moji otroci nočejo brati, morda bi jih kdo rad vzel,…jaz sem se iz njih naučil veliko, predvsem, kako ostati človek, seveda so tudi moji starši radi brali, tudi od njih sem prejel dobro vzgojo, mnogokrat sem zaspal z knjigo v roki,…

In katera ti je najbolj všeč od Dostojevskega? meni Bratje Karamazovi, na drugo mesto bi dal Besi..

Ne. Ko smo prenovili stanovanje smo se znebili vseh knjig. Zdaj se počutim dosti bolje, ko ni nikjer nobene krame.

Seveda, knjige so krama.

Gotovo ste pred tem brali resne knjige in kakovostna literarna dela. Ste ljudje s katerimi se da imeti intelektualen, celo filozofski pogovor.

Zdaj uživate v minimalizmu, ker ste sami tako duhovno izpopolnjeni, da ne rabite ničesar okoli sebe.

Ja, imamo.  Veliko knjig je bilo naročenih še iz časov Sveta knjige, pa tudi sicer smo jih kupovali in kupujemo v založbah in sejmu.  Nekaj jih tudi naročamo iz tujine.

V knjižnico ne zahajamo razen v času šolanja, jaz sem dobesedno alergična na tiste mastne, počečkane in smrdljive knjige.  Imam podoben občutek na koži kot pri prijemanju denarja.  Ni šans da bi držala takšno knjigo v rokah dalj časa.

Se strinjam, da so krama. Podedovala sem cele police knjig, ki se jih trideset let nihče ni dotikal. Zgleda intelektualno, v resnici samo gojimo plesen. Obdržali smo najbolj ohranjene  pa še te bo treba vreči stran, da se ne uničijo naše, novejše knjige. Beremo ogromno, večino knjig si sposodimo v knjižnici v fizični ali v digitalni obliki. Kupovali smo kartonke, po več otroških na tednu knjige, hranim nekaj rabljenih tujih knjig najinih najljubših avtorjev. Otroka verjetno ne bosta nikoli prebrala dedkove 40+ let stare izdaje Bobrov s pikicami po listih in vonju po plesni, če lahko v knjižnici vzameta lepo novo knjigo. Sploh je pa zdaj bolj in Deček Brin na domačem kolišču.

Tudi v tej knjigi somi žrejo ljudi kot v Bobrih?

Ali je to neka novodobna osladnost za nove nekul otroke, ki v sebi nimajo niti kančka mladostniške drznosti ampak se v njih prej zazna zategnjenost in dolgočasna sivina njihovih zastarelo resnih pradetkov in prababic? (babic in dedkov nisem omenjal, saj ti so odraščali v časih seksualne revolucije)

Zdaj jih kupujemo manj, še pred korono pa smo kupili vsak mesec kakšno. Imamo jih še od staršev in nekaj primerkov še od prapra staršev, tudi nekaj izvodov še v gotici. Sem vesela, da se je veselje do branja preneslo tudi na otroka in zdaj že na vnuka.

Knjige so nujne! Imamo jih ogromno, gladko čez 500 knjig v celotni zbirki. Že od malih so nam jih starši kupovali, zdaj jih mi kupujemo našim otrokom. Sam osebno najraje berem biografije in zgodovinske monografije. Leposlovje mi zadnja leta ne sede, sem se ga naveličal v srednji šoli. Imamo pa tudi Dostojevskega, Tolstoja pa tudi Cankarja, Prešerna, Jurčiča in vse klasike, ki spadajo v domačo polico, če ne drugega bodo otrokom prišle prav. Zbirko ves čas dopolnjujemo, sicer veliko tudi po knjižnicah izposojamo ampak knjige so zakladnica jezika! Najboljše naložbe so v knjige!

Ljudje smo si različni. Veliko jih je zadnjo knjigo prebralo v srednji šoli. Drugi imajo lastne knjižnice.

Oddal večino neki organizaciji, ki ji to prav pride, pa je še kar nekaj te robe doma.

Prebrala sem, da 42% Slovencev na leto ne prebere ali kupi niti ene knjige. Slovenci imamo v povprečju doma 50 knjig. Jaz imam vse knjižne police polne, sem pa kupovala knjige, ki sem jih prebrala in so mi bile všeč. Nekatere sem kupila na bolhi ali v antikvarjatu. Knjige kupujem za darila otrokom, ki jih berejo. Lani sem prebrala 36 knjig.