Delo Marlo Morgan…

Komaj sem začela brati in nisem še prišla do kakšnega globokega sporočila, ki ga obljublja, pa me že motijo avtoričina razmišljanja. Predvsem njena osrediščenost na Ameriko, ki ji je glavna in edina referenca za presojanje vseh ostalih stvari. Na primer sodobne Avstralske družbe, kjer (o, groza) ne poznajo ameriške kave, vozijo pa “napačni” strani in dejstvo, da ne obožujejo in ne vgrajujejo vzidanih omar, pomeni izobraženi avtorici (zdravnica je, kajne?) kulturni šok.

No, brala bom naprej, mogoče me pa še preseneti. Mogoče želi s svojim opisovanjem samo poudariti ozkost njenega prejšnjega razmišljanja?

Nisem imela teka vtisa. res pa je. da sem jo prebrala pred kakimi destimi leti in morda bi danes gledala na njeno pisanje drugace.

oj
men je bla knjiga vredu…tut js sm jo prebrala že kr neki časa nazaj..mogoč pa nism dajala na to tolk povdarka….al pa sm pozabla da sem….čau…knjiga pa je kul..ne je nehat brat….čauči

Prebrala sem jo že kar nekaj let nazaj, jo celo kupila (ker sem nasedla reklami) in bila posledično – razočarana.

No ja, meni je bila knjiga čisto všeč. Je pa res problem, če še preden jo vzameš v roke, od nje pričakuješ nekaj določenega. Meni se zdi logično, da so te zadeve, ki jih našteva Tina, pisateljici pomenile kulturni šok, po moje pa gre v neki meri tudi za poudarjanje ozkosti ob prihodu v Avstralijo, saj hoče poudariti, da ji je obisk te celine marsikaj podaril.

ena lepših knjig, ki sem jih lani prebrala. Ko boš prebrala do konca, boš videla, da to spada k začetku, kot je že Janja napisala.

Ja, meni je bila ta še kar všeč, je pa tudi res, da sem jo brala že kar nekaj let nazaj.
Pred kratkim pa sem prebrala še Sporočilo iz večnosti, ki pa me je malo razočarala….nekam preveč za lase privlečeno. Saj, sporočilo je čisto OK…ne vem, kaj me ni pritegnilo 🙂

sporočilo iz večnosti je tudi mene razočaralo. Res za lase privlečeno, kot da smo zelo naivni.

res je dobra knjiga. mislim, da moraš vsako knjigo najprej dobro prebrati (do konca!) da jo lahko oceniš. poznati je treba tudi malo zgodovine ter imeti dobro domišljijo, pa tudi malo filozofa mora biti v tebi.. drugače je brezveze da se sploh spraviš brat knjige, v katerih je veliko razmišljanja.

prebrala sem jo kaki dve leti nazaj in bila navdušena.. šele moja učiteljica slovenščine me je postavila na male bolj trdna tla, ko mi je povedala, da je zgodba izmišljena in da pisateljica ni doživela vsega tega. kakorkoli že, sporočilo te knjige je lepo, tako da je zelo priemerna za kako darilo v stilu jonathana livingstona galeba.

Ja, ampak ona je to opisovala kot resnično izkušnjo. Vsaj tako je bilo delo predstavljeno in tudi jaz sem ga tako brala. Kasneje, ko sem izvedela, da je vse namišljeno, pa sem bila tudi jaz razočarana. Brala sem jo pred nekaj leti, morda bi jo morala še enkrat…

LP