INDIGO OTROCI
Kaj naj rečem ?
Vse kar ste napisali pred mano sem preiskusila na sebi.
Dolgo, predolgo je zorela odločitev – poišči pomoč strokovnjakov. Otroku sem zaradi svojega omahovanja vzela vsaj 6 let otroštva. Kljub temu, da vzgajam še dva otroka sem verjela, da je potrebno več trde roke, ker je bolj živahen in po drugi strani len in neposlušen.
Dejstva ob začetku zdravljenja so bila sledeča : koncentracija dolga 15 minut in motnje kratkoročnega spomina ( MCD) , IQ nadpovprečen, huda psihična stiska, čustvene motnje.
Stanje po treh letih: MCD in IQ v enakih okvirjih, ob podpori psihiatra, psihologa, zdravil, končno mladostnik, ki ceni in spoštuje svojo drugačnost.
Drugačnost ni bila nevzgojenost, drugačen moj otrok je in s tem moram živeti jaz, okolje in predvsem on. Celo življenje v okolju kjer velja za nevzgojenega in raztrešenega. Je indigo, je hiperaktiven, je hiperkinetičen, je iskriv ? Je sploh važno !
Starši sami ne moremo postavljati diagnoz, peljite svoje drugačne otroke k zdravnikom. Nalijte si čistega vina in gradite njihovo prihodnost z vzgojo, ki je primerna njihovim težavam. Vsi, ki obsojate to drugačnost se spomnite kdaj, da gre včasih lahko za možgansko poškodbo.
Mimogrede take posledice lahko pusti že malo hujši pretres glave, težak porod, nedonošenost…..Tudi mi odrasli nismo imuni – manjša možganska kap, pretres možgan. Kako gre že tista ? A poznaš Toneta, skoz je bil tko siguren, zdaj po prometni je pa čist drug, vse pozabi, zadnjič me je pa nadru k sem mu rekla, da je spet cel šiht porabu za en dopis.
Gedonova – nisem razumela, kam uvrščaš sebe ! Pomagaš invalidu po stopnicah, ga pustiš čakati (naj se pomuja sam) ali na sestanku predlagaš dvigalo za invalide. Analiza zakaj ne more po stopnicah, ti bo v pomoč, ker boš vedela kako mu pomagati ( Slep ne more po stopncah ker ne ve kje so. Hrom ne more po stopnicah, ker ga noge ne ubogajo).
LP iz krajev v katerih so tudi drugačni otroci dobrodošli !
Seveda so tudi otroci, ki imajo motnje koncentracije, diagnozo hiperaktivnost ali kakršnokoli drugo možgansko okvaro, ki vpliva na koncentracijo, spomin, normalno socialzacijo ipd.
Veliko pa je tudi takšnih otrok (čedalje več), ki so pretežno indigo, hiperaktivni, živi, eksplozivni ali kakorkoliže jih imenujemo. Te diagnoze so jim postavili starši sami ali pa laično okolje. V določenih okoliščinah se pokaže, da znajo ti otroci biti povsem vodljivi, skoncentrirani, mirni….. Potrebna je motivacija, pravi način vzgoje, doslednost ipd. Take otroke sem imela jaz v mislih in nikakor ne tiste prve.
draga scarlet. ne se razburjat, ceprav vem, da je tezko ohranit mirno kri. tudi mene so posamezni komentarji pogreli, nekaterih sploh nisem zelela prebrati do konca.
bodi vesela, da ti ves, kdo so indigovcki in kako ravnati z njimi. ne mores v enem pismu spremeniti sveta. ampak super, da se je ta tema odprla in da se o njej govori.
Pozdravljena,
tvoje vprasanje mi je dalo zelo misliti. Ne vem, kam se uvrscam. Sin ima diagnosticirano MCD, ter nekaj specificnih ucnih tezav. Niham med spostovanjem posebnega pristopa in klasicnim postavljanjem mej.
Metode ala Eksplozivni otrok, ki upostevajo njegovo drugacnost, delujejo, a v meni puscajo obcutek nesposobnega starsa. Tezko usklajujem z ostalima otrokoma. Zmanjkuje mi casa za spodbujanje hcere in nego, ki jo potrebuje malcek.
Vzgojiti otroka je zares tezko.
lp
alenka
POZDRAVLJENI
PO VSEH TEH ODGOVORIH NAM JE VSEM BOLJ ALI MANJ JASNO KJE SMO IN S TEM MORAMO TUDI VZGAJATI.
VSEM. KI SO OMENJALE, ČE SO ZATO SLABE MAME , PA POVEM TOLE.
VSE STE ČUDOVITE IN NAJBOLJŠE MAME. ČE SE KDAJ ZNAJDETE V SITUACIJI, KO NE VESTE KAKO NAPREJ , VERJEMITE ,DA SMO VSI NA TEM. A ŽE DEJSTVO, DA SE TAKOLE POGOVARJAMO POMENI, DA SE TRUDIMO IN IŠČEMO V SEBI NAJBOLJŠE MOŽNOSTI V ODNOSU DO NAŠIH OTROK.
BAY
Gedeonova !
MCD : minimalna cerebralna disfunkcija = manjše motnje v delovanju možgan.
Znaki MCD : motnje koncentracije, motnje spomina, motnje pisanja, računanja,branja, težje obvladovanje čustev (jeza, žalost,veselje)…Včasih prisoten samo en znak, običajno jih je več.
MCD ni ozdravljiva bolezen, ker ne gre za bolezen ampak za posledico poškodbe ali bolezni. Zamisli si drobne brazgotinice, ali pa še bolje v blagu nekaj potrganih nitk. Blago je povsem uporabno, ampak čisto celo pa ni.
Ker gre za otroške možgane se veliko lahko nadoknadi, ker se le-ti še razvijajo. Predpogoj je, da zelo natančno veš katera nit je natrgana. Potrebna je tudi zelo vestna šivilja, ki natančno ve kje je napaka. Če bo vse prav, bo nitke zašila, ostal bo samo droben vozliček.
Kako vzgajam ?
S postavljanjem mej, z doslednostjo, z delom, predvsem tudi z dobro voljo in veliko potrpežljivosti. Kadar ne gre, se spomnim, da je namen vzgoje pripraviti otroke na samostojno hojo po poti življenja. To je največ kar jim lahko dam.
Brez zamere – zame so to osnovni principi vzgoje, ki naj bi veljali za vse otroke, ne pa samo za “drugacne. Mi vzgajamo od vsega zacetka na ta nacin, pa mislim da nasa hcerka ni ne mavricna, ne iskriva, ne kaj drugega…je zgolj odprt, vedozeljen otrok, ki spostuje resnico in potrebuje varnost, ljubezen in pogovor.
LP
N.