Introvertirani živimo med vami
Da se malo izpovem.
Sem introvertirana osebnost. Od vedno sem rada sama, ne potrebujem veliko stikov, če pa, so to dolgotrajni prijatelji, ki si me ne lastijo za stalne kavice, srečanja, druženja, čvekanja … Običajno mi je več kot dovolj, če poleg službe, kjer sem obkrožena z ljudmi, na teden sedem z eno prijateljico na kavi za eno uro.
Če grem v družbo, kjer je veliko ljudi, kjer govorimo eden čez drugega, pa glasna muzika … kako me to izčrpa …. Kot cunja sem naslednji dan. Še radia ne želim prižgati, hlastam za tišino.
Ni nujno, da gre za toliko ljudi, tudi stalno govorjenje enega človeka v bližini eno uro, zna biti prava muka, če je dan naporen zaradi tega ali onega človeka.
Ljudje mi pravijo, zakaj se zapiram vase, če sem depresivna, eni da sem čudna … Nič od tega! Srečna sem sama, zadovoljna sem sama, uživam v mirnem življenju, kjer ni toliko ljudi okoli mene … Uživam s knjigo v roki, uživam ob gledanju TV-ja, uživam, če grem sama na sprehod, uživam sama, četudi nimam kaj za delat …
Je to res tako težko razumet??
Pa kaj te žuli za druge, če tebi ustreza tako in si ob tem srečna? Za svojo srečo se ti pa res ni treba opravičevati ali pa polagati računov, zakaj ti tako, drugi pa tako.
Ljudje pač radi iščejo neke “skrite” pomene, če pač ljudje ne delujejo vsaj približno tako kot sami. Živi, kot je tebi všeč, ne kot je za voljo drugim.
Ah, dejte no!
Čim nisi tak kot večina, si že asocialen in ne vem kaj še vse!
Avtorica, jaz te pa zelo dobro razumem!
Sem tudi sama taka! Že nekaj časa. Ljudje mi v večini prav izsrkajo energijo.
Tudi obiskov ne maram. Dovolj so mi moji domači.
Pridejo in grejo. Potem pa spet blažen mir.
Za nekoga, ki ima sresno službo, je to zelo blagodejno, če si lahko malo sam, v tišini. Jaz imam volumen ves čas na 0!
Starejši si, bolj imaš rad mir. Vsaj jaz.
Osebno ne poznam nobene introvertirane osebe, ampak jih pa čisto razumem. Ni čisto nič čudnega, če ima človek rad mir in so bolj čudni tisti, ki drezajo v take.
Sama nisem introvertirana, me pa mir zadnje čase čedalje manj moti. V življenju imam izkušnje samo s “polintrovertiranimi prjatelcami”, ki jim ustreza mir in knjiga, kadar so na vrsti za vrniti vabilo na obisk-pa da ne boste slučajno mislila, da s tem vas mislim. Ljubijo mir in “iziromane”, kadar ne potrebujejo prostora za odložit prtljage kam drugam. Takim sem pa res tudi jaz zaprla vrata in najbrž v njihovi očeh tudi jaz postajam introvertirana. Ne spadajo med introvertiranke niti te moje prjatlce.
ne, opisala je tipično introvertirano osebo.
asocialnost je nesposobnost navezat stike. tale tu jih je čisto sposobna, samo ti stiki ji zadoščajo bolj na daljša obdobja[/quote]
Seveda imaš prav. Sem brala prepovršno in brcnila čisto mimo. Nekako mi je na hitro ostalo v glavi samo tisto s polno ljudi in glasno glasbo in sem vse aplicirala na osebo v moji bližini, ki ima nekakšne fobije pred zabavami in ima hude težave z asocialnostjo. Tako da vzamem asocialnost nazaj.
Introvertiranost pa niti ni redka. Res pa naša družba (žal) veliko bolj ceni ekstravertiranost. Vsekakor pa bi nekako morali vsi razumeti, da smo ljudje pač različni.
ne, opisala je tipično introvertirano osebo.
asocialnost je nesposobnost navezat stike. tale tu jih je čisto sposobna, samo ti stiki ji zadoščajo bolj na daljša obdobja[/quote]
Ni res. Opisala je tipične znake socialne anksioznosti.
Ker je takšnih ljudi vedno več, teh simptomov sploh več ne zaznamo, ampak jih definiramo kot nekaj normalnega in nepataloškega.
ne, opisala je tipično introvertirano osebo.
asocialnost je nesposobnost navezat stike. tale tu jih je čisto sposobna, samo ti stiki ji zadoščajo bolj na daljša obdobja[/quote]
Ni res. Opisala je tipične znake socialne anksioznosti.
Ker je takšnih ljudi vedno več, teh simptomov sploh več ne zaznamo, ampak jih definiramo kot nekaj normalnega in nepataloškega.[/quote]
brez zamere, ampak nimaš pojma. res ne.
“Se pod introvertiranimi skrijejo tudi čudni tiči in ptice, ki skrijejo svojo postransko dejavnost. V redu, če so z dejavnostjo prijazni in dostopni do vseh. Če se pa introvertiran duh skrije v prodajalko v neki trgovini kjer zahtevajo komunikacije…uh to pa ne bi , a ne?
Pa včasih introvertiranim prijajo ekstravertirani samo za tačas, da jih kdo vidi in opazi..češ saj jaz sem tudi normalna in nisem intro…na portalih se pa izživljajo nad normalnimi in so izločevalni do ljudi.
Je treba z introvertiranimi bit kar previden in jih jaz tudi slučajno ne podcenjujem…so pa tudi teleta med introti. To pa so ponavadi prodjalke, ki zaradi duha…odletijo z delovnega mesta. Tako da tisti introti, ki ste se zmožni vklapljat v druge ljudi..dejte jih pustit na miru, ker če ste tudi vklopljeni nekomunikaivni jim delate škodo, razen če ne gre za opravljanja in natolcevanja.
Vas ne poznam, teh introvertirancev zgoraj, ampak če ste taki kot sem opisala boste že vedeli.
Mi je čudno, da vam kot introvertiranim osebam ne prijajo ljudje in ste radi sami, a ko ste tukaj gor ste pa hudo zanimivi in najdete drušno v momentu, vas introvertiranost ne ovira pri komunikacijah z ostalimni na forumu. Mene če bi me ljudje motili,…mislim saj so tudi tukaj gor..bi šla stran in se ne bi nikoli več vrnila.
Tako vas pa motijo zategnejni, pa motijo ..taki, pa taki,.. Ja, madonca saj tak človek je že nevaren lahko, ko bolezen enkrat napreduje. Kdo vas pa ne moti? A tisti, ki vam kimajo in hinavjo?
Se oproščam ampak meni sličite na izolatorje!”
Ni res. Opisala je tipične znake socialne anksioznosti.
Ker je takšnih ljudi vedno več, teh simptomov sploh več ne zaznamo, ampak jih definiramo kot nekaj normalnega in nepataloškega.[/quote]
brez zamere, ampak nimaš pojma. res ne.[/quote]
Utemelji !
Sicer pa, kje pa piše, če rabiš vsak dan malo miru, da si introvertiran.
Jaz nisem popolnoma nič introvertirana, pa vsak dan rabim nekaj časa tudi zase.
Pa to je normalno!
Introvertirana oseba mogoče ni asocialna, so pa njeni otroci. Ker otroci pa rabijo družbo, da ustvarjajo socialne stike. In ne, šola ni dovolj. In se mi zdi grozno, da introvertirane osebe vztrajajo pri svoji introvertiranosti, se zapirajo med štiri stene in s tem otrokom povzročajo nepopravljivo škodo. Otroci nimajo nobene družbe, nobenih prijateljčkov. Mogoče navežejo kakšne stike pozneje, ampak takrat so že sami označeni za “čudne”. In s travmami za celo življenje. V razmislek. Govorim iz posrednih izkušenj, ko sta se našla dva introvertirana sovražnika družbe in sama sebi dovolj.
lahko da se motim vendar obstaja še 3. tip osebnosti, ambivert. ki je nekakšna mešanica med intro. in exsto. ljudmi radi se družijo vendar jih po nekem času to izčrpa zato rabijo tut malo samote… vendar tudi v samoti nemorejo biti preveč dolgo ker rabijo družbo…. neko ravnovesje med obema ekstrema. Jaz sem dolgo mislil da sem introver pa sem po nekem času ugotovil da nisem ne intro. ne exstro. …
