invertni motor
Pojma nimaš o motorjih. Vsekakor je boljši inerterski motor. Štromarji mu pravimo sinhronc. Tu nima kaj bit narobe, ker ima samo ležaje in je brez kolektorja. Pri kolektorskih imamo kolektor, ščetke, ki se obrabljajo. Polno je umazanije, možnost, da zaradi tega prahu iz ščetk, pride do kratkega stika. Skratka en kup sranja je kolektorski motor. Sinhronc ali brusshles motor,.
[img]http://www.elektronik.si/phpBB2/files/thumbs/t_pa280088.jpg[/img]
So mi povedali, da je inverter motor bolj prijazen ležajem ravno zaradi postopnega zagona centrifuge.[/quote]
Vsak motor se zaganja postopoma, oziroma ima mehki zagon. Tudi kolektorski.
Sicer pa ležajem ne škodi hiter zagon, ampak končna hitrost centrifuge in morebitno prehajanje vode v ležaj.[/quote]
Kar oboje nima zveze z kolektorskim ali inverterskim motorjem…
Največji vpliv na ležaje ima tlačenje prevelike količine perila v boben in neuravnanost stroja (tresenje)…
Takole na hitro za vse “profesionalce”. V večini novejših pralnih strojev ne obstajata več samostojen motor in samostojen boben, ampak je motor hkrati del bobna oziroma obratno. Se pravi da moraš ob okvari bobna ali motorja menjati oba. Kar ima seveda svojo ceno. Pri velikem številu teh strojev pa se ležaja ali semeringa ne da več zamenjati, ker sta integrirana v plastiki. S to modo skupne enote so že pred mnogoimi leti začeli japonci, sledili korejci, za njimi pa še drugi. Druga super pogruntacvščina je, da so imeli kolektorski motorji ogljene krtačke, ki so se sčasoma izrabile. Nove krtačke stanejo par evrov (par evrov, ne par deset ali par sto). Invertorski motorji nimajo krtačk, za komutacijo skrbi elektronska krmilna plošča z MOSFET ali IGBT tranzistorji. Ki jih lahko prebije vsaka prenapetost v omrežju, zato v času grmenja (pa ni mus da je hudo blizu hiše) gorijo, kot za stavo. Menjava elektronike pa se ne meri v par evrih, ampak v 100 evrih. Največja neumnost pa je izjava o startu motorja in ležajih. Noben motor ne starta iz nule na polne obrate takoj, ampak gre to relativno počasi. Ker mora zagnati dokajšnjo kovinsko maso motorja in bobna. Tisto kar žre ležaje so visoki obrati centrifuge. Pri invertorskih motorjih lahko dobimo zelo visoke vrtljaje. Kar pomeni boljše ožemanje in hitrejšo smrt ležaja. Ki ga pri novejših motorjih več ne moremo zamenjati. Oziroma menjava stane več, kot poceni nov stroj. Lepo da verjamete prodajalcem, ki so imeli na izpitu nalogo opisati načine embaliranja alpskega mleka, sedaj pa se špilajo profi elektronike, če jih je kdo pripravljen poslušati. Dvomim pa, da so ni pravi naslov za tovrstne informacije.
je tišji, manj pokuri zarad majčkn drugačnga delovanja, so pa tudi (vsaj na začetku) bile težave, ker se ne razumejo najbolje z nihanjem štroma in so vsaj prve generacije strojev serisjko crkavale, ker so motorji guzali. zdaj p amislim da so tud te tegobe odšle. razn če ne živiš kje kjer so orng nihanja…tam se p avseeno prej pozanimaj pri proizvajalcu al j eokej inverter al ne, oz če ga že kupiš če se dobijo kaki “filtri” ki ta nihanja blažijo
kar sm na tekočem tega še nism zasledil. Grelci so še vedno 2kW, sicer tako s čim manj izgubami in takšne sestave, da se čim manj kamna gor nabere. To je pa mislim da vse
cveto, dej rec primožu naj ti da mapo pripeto, da bomo mal debatiral…take debate (o beli tehniki in podobnem – pač tvoje področje) so zmerm zaželene in zmerm prav pridejo, da o tem da se jih redno prebira in nadgrajuje pridobljeno znanje, niti ne govorim