Iščem sorodno dušo

Pozdravljeni!

Sem prijazen, preprost, urejen, vljuden, izobražen, resen ter samski 30 letni ki iščem sorodno dušo. Sem zaposlen. Ne kadim in ne pijem alkohola. Prosti čas rad preživim v naravi, obiskujem razne aktivnosti na prostem teh je poletnem času, kar veliko, raziskujem, se potepam po mestu preberem tudi kako knjigo ali pa pogledam kak film, rešujem križanke, spremljam šport, zanima me tehnika. Visok sem nekje 192 cm normalne postave, imam zelene oči in na kratko postrižene lase. Kar nekaj časa sem samski in čeprav je samsko življenje včasih velikopreprostejše, kot življenje v dvoje, je sprehod po gozdu, mestu, film v kinu ali kosilo lepše v dvoje, zato bi rad spoznal žensko za resno zvezo, ki je iskrena, preprosta, simpatična, izobražena, si želi nekega dne ustvari družino in skupno življenje, nekadilka, katoličanka. Tudi če ne izpolnjuješ vseh mojih pogojev mi kar piši ker bom vesel vsakega spročila, ki ga bom dobil. Vsaka ženska je na svoj način lepa, vendar ni vse v zunanji lepoti pomembna je tudi tista lepota, ki jo žensko nosi v sebi. Razdalje med različnimi kraji me ne moti.

Moj kontakt [email protected]

Am,…
kaj, a jo tukaj iščeš?
LOL

Lahko se motim, ampak meni deluje ta forum bolj “ali mi lahko kdo svetuje (___) / ali ima kdo izkušnje z/s (___)…”

Predvidevam, da nas bo večina kliknila, ker meni, da deliš izkušnje/sprašuješ po njih, ne pa, da objavljaš oglas. =)

Veliko sreče pri iskanju vseeno.

Pa dobro, ona-on ne deluje, urgenca je ena sama kurbarija, tinder enako, potem ni čudno, da nekdo išeče tretjo ali četrto pot, če je bil trikrat neuspešen in večkrat nategnjen…

Jebela, kmalu vas bo motilo, če bo nekdo pil Staropramen, namesto Uniona. Pa kaj vam je, folk? Preveč časa?

Sej vem, da se preko računalnika težko prepozna intonacijo – ni bil moj namen žaliti/kritizirati/biti nevljudna itd. Dejansko sem kliknila, ker sem pomislila, da vsebuje izkušnje, nasvete o iskanju sorodne duše,…
Oprosti, eni imamo omejeno izbiro – vsi prijatelji in prijatelji prijateljev poparčkani, babji/dedcovski faks/služba, … in nam zmanjkuje “lovišč” – meni tudi!

Že tako ali tako imamo predsodek o virtualnih poznanstvih, osebno imam še izkušnje iz druge roke,… in kot sem že zgoraj napisala, ko zmanjka tipičnih “lovišč” (izobraževalne ustanove, službe, vaške veselice (katerih v LJ ni), prijatelji/znanci), ti preostanejo bolj ali manj sosedje, otroci družinskih prijateljev in internet…

Ker sem malo premlada za upokojence, nimam namena razdirat družine, imamo premalo družinskih prijateljev, s sosedi pa se nočem grdo gledat, mi preostane bolj ali manj internet – katerega pa se bojim (nikoli ne veš kdo ti tipka).

Glede na to, da si omenil spletne strani – smem vprašati ali so res tako grozne? Ali samo brezpomenske in izguba časa?

P.S. Eni imamo raje vino in vihamo nosove nad uživalci piva (še malo heca =P)