Mi smo dali oglas za skrb za dementno osebo, pa je nismo dobili, ker smo rabili samo par ur na dan. Vsi bi 24 ur na dan. Zakaj? Verjetno zato, da dobijo plačanih 24 ur na dan, oddelajo pa jih resnici ne, ker osebo nekam zaprejo ali pa se ne zmenijo zanjo. Hvala lepa. Ja, smo dali v dom. Za manj denarja.
Skratka, varstvo za 24 ur na dan s stanovanjem je v Sloveniji mala malca dobit, če daste oglas. Se bo vsulo ponudb. Kakšno bo to varstvo, je pa drugo vprašanje.
[/quote]

Saj greš menda mamo/očeta pogledat. Večina jih celo živi v isti hiši.
Kako, nekam zapre?
Kolikor imam izkušenj z dementnimi, delam v 24urni že leta, večino dementnih starejšij sploh težko spraviš iz hiš. Je treba že kar precej znati biti diplomatski.
Bojijo se namreč večine vsega, iti na prosto jih preprosto straši. Kot še veliko drug8h stvari, povsem vsakdanjih.
Kdor tega ne ve, ni primeren za tako delo.

Kar se tiče noči, se ponoči spi. Za tiste, ki tavajo in odtavajo, so ure pokonci in ne znajo iti spat, pa se nabavi alarm, ki zaznava gibanje.
Tako se tavajočega vrne v posteljo.
Skrbniki, negovalci pa so preklemano premalo plačani.
Še v Avstriji.
Da ne dolgovezimo, še 50€ na dan je marsikomu preveč, da bi plačal za to odgovorno delo.
Tako, da ne ugibajmo, čemu se ne dobi ustreznih ljudi za delo.
Individualna skrb ni isto, kot institucija. Ja, tam pa zna biti zaprt.

Mi smo dali oglas za skrb za dementno osebo, pa je nismo dobili, ker smo rabili samo par ur na dan. Vsi bi 24 ur na dan. Zakaj? Verjetno zato, da dobijo plačanih 24 ur na dan, oddelajo pa jih resnici ne, ker osebo nekam zaprejo ali pa se ne zmenijo zanjo. Hvala lepa. Ja, smo dali v dom. Za manj denarja.
Skratka, varstvo za 24 ur na dan s stanovanjem je v Sloveniji mala malca dobit, če daste oglas. Se bo vsulo ponudb. Kakšno bo to varstvo, je pa drugo vprašanje.
[/quote]

Torej nimaš pojma kako zgleda 24 urno varovanje starostnika, vi ste vašega strpali v dom. Mi smo se pa močno potrudili in mami priskrbeli dve gospe, ki sta dve leti odlično skrbeli za njo. Med njimi se je v vsem tem casu razvil pravi prijateljski odnos. Ko je ena zbolela, je mama komaj čakala, da se vrne. To je bila najboljša odločitev, ki sem jo sprejela in se 100x bi ravnala enako, četudi nas je malo udarilo po žepu. Aja pa nihče je ni nikamor zapru in pozabil na njo, ravno nasprotno… Poštimana od spredaj in zadaj in se osamljena ni bila, ko mi nismo utegnili priti do nje. Najvec ji je pa pomenilo, da je lahko bila doma.

V domovih se te stvari porihtajo tako , da so vsi na terapijah?, ki jih predpiše psihiater. Kako pa mislite, da lahlo dva poskrbita za 20 dementnih…podnevi še gre…ponoči vsi na tabletih.
Doma je to en napor?, ki te stane zdravja. Tisti ?, ki ne ve, naj gre probat vsaj en teden, bo zakoj spremenil mnenje, koliko je vredno to čuvanje dementnih oseb.

Saj greš menda mamo/očeta pogledat. Večina jih celo živi v isti hiši.
Kako, nekam zapre?
Kolikor imam izkušenj z dementnimi, delam v 24urni že leta, večino dementnih starejšij sploh težko spraviš iz hiš. Je treba že kar precej znati biti diplomatski.
Bojijo se namreč večine vsega, iti na prosto jih preprosto straši. Kot še veliko drug8h stvari, povsem vsakdanjih.
Kdor tega ne ve, ni primeren za tako delo.

Kar se tiče noči, se ponoči spi. Za tiste, ki tavajo in odtavajo, so ure pokonci in ne znajo iti spat, pa se nabavi alarm, ki zaznava gibanje.
Tako se tavajočega vrne v posteljo.
Skrbniki, negovalci pa so preklemano premalo plačani.
Še v Avstriji.
Da ne dolgovezimo, še 50€ na dan je marsikomu preveč, da bi plačal za to odgovorno delo.
Tako, da ne ugibajmo, čemu se ne dobi ustreznih ljudi za delo.
Individualna skrb ni isto, kot institucija. Ja, tam pa zna biti zaprt.
[/quote]

Normalno, da se ne dobi ustreznih ljudi, ker ustrezni ljudje se zaposlijo v ustanovah, kjer imajo plačo + plačane prispevke in dopust. Taki potem izvajajo pomoč na domu v okviru države. V Sloveniji ni standarda, ki bi omogočal, da se nekomu privat vse to nudi. Zato se na oglase praviloma javljajo mlajše upokojenke, ki si hočejo izboljšat pokojnino. Nekdo, ki mora od tega živet, sigurno ne.
Jaz prekleto dobro vem, kako izgleda oskrba dementne osebe. Ampak ne toliko zaradi fizičnega dela, ki ga ni nujno veliko, ampak ker domačega poleg tega zdela psiha zaradi nenehne skrbi, da se bo dementnemu kaj zgodilo, tega, da ne more nikamor od doma in konec koncev tega, da doživlja zavračanje, jezo, odklanjanje in celo udarce od osebe, ki si ji praktično posvetil življenje. To ubija.

Torej nimaš pojma kako zgleda 24 urno varovanje starostnika, vi ste vašega strpali v dom. Mi smo se pa močno potrudili in mami priskrbeli dve gospe, ki sta dve leti odlično skrbeli za njo. Med njimi se je v vsem tem casu razvil pravi prijateljski odnos. Ko je ena zbolela, je mama komaj čakala, da se vrne. To je bila najboljša odločitev, ki sem jo sprejela in se 100x bi ravnala enako, četudi nas je malo udarilo po žepu. Aja pa nihče je ni nikamor zapru in pozabil na njo, ravno nasprotno… Poštimana od spredaj in zadaj in se osamljena ni bila, ko mi nismo utegnili priti do nje. Najvec ji je pa pomenilo, da je lahko bila doma.
[/quote]

to je najbolj zanimivo, da ljudem, ki ne vedo kje so niti kdo so, največ pomeni biti doma.

Si že kdaj slišala za sarkazem?
[/quote]

Ne želim ravno smetit to temo… kaj si želela povedat s tem, kaj si imela v mislih?

Normalno, da se ne dobi ustreznih ljudi, ker ustrezni ljudje se zaposlijo v ustanovah, kjer imajo plačo + plačane prispevke in dopust. Taki potem izvajajo pomoč na domu v okviru države. V Sloveniji ni standarda, ki bi omogočal, da se nekomu privat vse to nudi. Zato se na oglase praviloma javljajo mlajše upokojenke, ki si hočejo izboljšat pokojnino. Nekdo, ki mora od tega živet, sigurno ne.
Jaz prekleto dobro vem, kako izgleda oskrba dementne osebe. Ampak ne toliko zaradi fizičnega dela, ki ga ni nujno veliko, ampak ker domačega poleg tega zdela psiha zaradi nenehne skrbi, da se bo dementnemu kaj zgodilo, tega, da ne more nikamor od doma in konec koncev tega, da doživlja zavračanje, jezo, odklanjanje in celo udarce od osebe, ki si ji praktično posvetil življenje. To ubija.
[/quote]

V katerih to ustanovah, če lahko napišeš, da se bomo vse, ki delamo na tujem, nemudoma vrnile.

to je najbolj zanimivo, da ljudem, ki ne vedo kje so niti kdo so, največ pomeni biti doma.
[/quote]

ti si res ena butara, moja mama je točno vedela kje je, in točno je vedela kdo so ljudje okoli nje, in točno je vedela kje se nahaja. Vedela je, da je hišo z očetom zgradila z lastnimi rokami in to ji je pomenilo. Vedela je marsikaj. Želela je biti doma in to smo ji omogočili.

Oglašate se eni, ki nimate pojma o demenci, niso vsi dementni ljudje mentalno odpovedali. Demenca se meri v stopnjah. A zelo hitro starostnik pač ne zmore jemati zdravil, kuhat, ne skrbi za higieno, spanec je moten, bega ponoči, je zmeden, pusti odprt plin, vodo….. itd, a to ne pomeni, da je postal debil, še pri zelo napredovani demenci je znano, da veliko dolgoročnega spomina ostane ….a žal po navadi demenco spremljajo še ostale bolezni. Zato se pač rabi pomoč.

pa še en copipaste!!
Najboljše za osebo z demenco je bivanje v domačem okolju, potrpežljivost in ljubezen svojcev. Najpomembnejše za svojce in posledično za osebe z demenco, pa je znanje o skrbi in negi ter dobri komunikaciji z osebo z demenco.

ti si res ena butara, moja mama je točno vedela kje je, in točno je vedela kdo so ljudje okoli nje, in točno je vedela kje se nahaja. Vedela je, da je hišo z očetom zgradila z lastnimi rokami in to ji je pomenilo. Vedela je marsikaj. Želela je biti doma in to smo ji omogočili.

Oglašate se eni, ki nimate pojma o demenci, niso vsi dementni ljudje mentalno odpovedali. Demenca se meri v stopnjah. A zelo hitro starostnik pač ne zmore jemati zdravil, kuhat, ne skrbi za higieno, spanec je moten, bega ponoči, je zmeden, pusti odprt plin, vodo….. itd, a to ne pomeni, da je postal debil, še pri zelo napredovani demenci je znano, da veliko dolgoročnega spomina ostane ….a žal po navadi demenco spremljajo še ostale bolezni. Zato se pač rabi pomoč.

pa še en copipaste!!
Najboljše za osebo z demenco je bivanje v domačem okolju, potrpežljivost in ljubezen svojcev. Najpomembnejše za svojce in posledično za osebe z demenco, pa je znanje o skrbi in negi ter dobri komunikaciji z osebo z demenco.
[/quote]

pa ga ne ostane pri napredovani demenci že ne. Govorim iz izkušenj in ne kar na pamet.

Bom dodala svoj loncek k tej temi, ker sem precej let delala z dementnimi v domu. Nevem kako si nekateri predstavljate, da je to simpl. Delo s takimi ljudmi je nekaj najtezjega, saj te povsem izcrpa. In to tako fizicno kot psihicno. Gre za ljudi, ki jih je razlicno “prizadelo”, poleg tega so to stari ljudje, ki imajo pridruzene se druge somatske bolezni. Na njih vpliva vse, od vremena, obiskov, rutina delovnega procesa, hrana…ma ni da ni in to vsak dan drugace! Ni zlatega pravila kako bos odreagiral, poleg tega je tam cca 20- 25 ljudi in vsakega moras na drug nacin stimulirat, da kaj uspe. Ponavadi za njih skrbijo od 2- 4 ljudje. Ker so na zaprtem oddelku fizicno sicer ne morejo pobegnit, vendar ti lahko stojijo pred vrati in butajo po njih, kar seveda zmoti proces in imas kar naenkrat celo skupino pred vrati in njihova jeza lahko eskalira v parih minutah. Med njimi so lahko moski z 100 in vec kilami, katerih osebnost v zdravem odbobju je lahko bila malce nasilna/ avtoritativna, sedaj ko so dementni, pa lahko postanejo ze prav nevarni, saj se vse spotencira in lahko verjamete, da ena povprecna zenska, ki dela z njimi v sekundi pokasira tako verbalni napad, kot tudi fizicno obracunavanje. Seveda je povod za to tako minimalen, da tezko verjames. Ni enostavno.
Ponoci je vse skupaj se tezje, ker jih vecina ne spi in imajo dolocene strahove od prividov, do strahu, da jim hodis” po njihovi hisi” in te zelijo vrec ven, do nocnih obiskov wc-ja, ko jih najdes na tleh z razbito glavo, saj so padli na lastnem urinu, ker so urinirali mimo stranisca ali pa v kos za odpadke. Da o blatu sploh ne govorim, ko ga zavijejo v “klobaso” in bi ga pojedli za zajtrk. Lahko si ves cas na obhodu a v sekundi dobis nepredvidljivo situacijo. Tisti, ki hodite le na obiske verjamem, da nimate pravega vtisa, da je vse to mozno in ste zgrozeni, da potem nekdo ravno takrat ves cas spi, saj mu je bilo potrebno dat neko zdravilo za pomiritev. To ni resitev, se strinjam, vendar, drugih resorsev si zdravniki se niso uspeli domisliti.
Pi drugi strani pa so lahko dnevi na takih oddelkih izredno prijetni in zabavni. Da pa bi clovek moral delati tam 24/7/365, pa hvala, ne! Ne zmores, ni sanse. Tudi enega tezko varujes ves cas, zato bi morale to poceti vsaj tri osebe. Placilo tega dela je pac vedno sporno, vendar bi vsakemu, ki ga podcenjuje svetovala, da poiskusi in ga bo takoj bolje ovednotil.

V katerih to ustanovah, če lahko napišeš, da se bomo vse, ki delamo na tujem, nemudoma vrnile.
[/quote]

Hočeš reči, da si odšla, ker nisi dobila službe?

Imam zelo v redu sorodnico, mirno, strpno, človek za delat v zdravstvu, ampak je rekla, da je delo z dementnimi najtežje delo.
Kako žalostno da se to dogaja, da postanejo ljudje dementni… Ljudje to danes sprejemamo kot nekaj običajnega, ampak nekaj mora biti narobe s sedanjim načinom življenja, če je tega čedalje več. Pa včasih ni bilo tako.

Hočeš reči, da si odšla, ker nisi dobila službe?
[/quote]

Ja, natanko tako. Leta sem iskala tudi v domu, ter v oskrbi na terenu, vedno zavrnjena.
Za teren sem jih celo dobila pod nos, da imam previsoko izobrazbo, poleg nege in izkušenj pri tem, da sem navajena na višjo plačo.
Sicer pa nisem edina, nas je šlo tako ogromno pod mus, ker smo bili primorani, ne zaradi nekega ekstra denarja, ker ga tu ni. Niti v Avstriji.
Poleg tega moramo imeti svoj lastni espe, da jim vrnemo, kar jim država plačuje za pomoč na domu.
To bi komot lahko naredili tudi pri nas.
V kolikor bi bila volja vlade. Pa ni, kot vidimo vsi.

Sedaj so edino uredili osebno asistenco še akzivnim invalidom, kar pozdravljam.
Enako bi to MORALI tudi za ostalo pomoči potrebno populacijo.
Dokler ne bomo ustvarili lobija, kot bi ga motali imeti, magari kot nevladna organizacija, za začetek.
Krivi smo vsi, ker smo tiho, se nas ne sliši.
Nas ni, dementni in ostali pa ne vedo, kam se obrniti.
Svojci enako.
V tem tiči ves problem, v komunikaciji, ki je pretrgana. Morali bi jo vzpostaviti.
Najprej med nami, zatem z vsemi, ki jih za to plačujemo, ne naredijo pa nič.
Manj, kot nič.

ja včasih so ljudje umrli. Danes pa rešijo ljudi po kapi in drugih boleznih, čeprav imajo možgane čisto fuč.
V resnici je tako, da farmacija največ zasluži ravno na takih bolnikih. Pa začuda nihče nima nobenih pripomb.

Sem skrbnik dementne in povrh še žleht osebe, vem kaj je to, koliko časa, energije in živcev gre. Delo opravljam zastonj!!!

Pa še slišim od zdravnikov in odgovarjam na račun motene osebnosti, želehtnobe….

Primer: to osebo sem pripeljala pred dnevi na psihiatrijo, saj je veliko padal naprej in udarjal z glavo, posumila sem na epileptične napade(petit mal?), potem so bile pridružene še psihične težave in seksulane motnje, nadlegovanje, šlatanje tudi mene…trganje oblačil z mene in kazanje organov meni…hodil je nag in hotel, da se ga “obdela”, masira, tušira, dotika spodaj…skratka gnusno.
No in danes kličem psihiatrinjo kako je s to osebo pa me nadira, da sem si vse izmislila, samo da se ga znebim in v miru pohajam. Nisem prišla do besede, drlase je, bila je žaljiva, zaničevala me je,… dokler nisem povzdignila glas in jo utišala. Da stojim za besedami, da sem skrbna kot skrbnica, da moje obveznosti odpadajo kot hruška ker je on vedno v planu. Da sem ji pokazala slike in posnetke iz mobija kako leži na tleh, kako je ves porazbit po telesu in glavi, kako je nag in kaže svoja jajca…ter da pri meni ni črke, kaj šele besedice nalagane. Ter da stojim za vsemi besedami kot sem ga “pustila” in povedala ob sprejemu.
Direkt sem ji povedala, da je nikakav psihiater in da naj to pasihiatrijo zaprejo ker vzgajajo bodoče forenzične paciente, da naj ga testira klinični psiholog in da je potem motena osebnost za moje pojme. Ker doma dela scene, na psihiatriji pa se dela pridnega in nič kar doma. Ter da bom glede na vse vrnila kmalu skrbništvo., ker on ni prizanesljiv, oni še manj in nestrokovni, ter da to ni moj krvni sorodnik da bi imelo smisla se potegovat zanj. In ni vredno mojega časa, življenja.
Toliko je nesposobna, da ga ne testira, zanika ali ne prepozna motene osebnosti, ne vidi človeka polnega gneva in prezira….skratka zabita. Psihiater mora bit inteligenten, ne pa da je kot ta problematičen, ošaben, živčen, zadirčen, hujši od pacientov :)))
Pa mi reče, da bo razmislila ali bo sprožila postopek proti mojim lažem. Mislim, da ti dvigne tlak, ko ti nekdo oblati tvojo trud, resnico in iskrenost ter skrb za varovanca.
Pa tisti dan nisem bila sama, ampak s pričami, več ljudi je “zaslišala” kaj počenja doma in kako spolno nadleguje.
Posnetek ji pokažeš, pa ji ni dokaz.
[/quote]

Je to tvoj oče? Če ni, mi ni jasno, zakaj opravljaš tako delo in to celo ZASTONJ??? Je vse v redu v glavi s tabo?

Je to tvoj oče? Če ni, mi ni jasno, zakaj opravljaš tako delo in to celo ZASTONJ??? Je vse v redu v glavi s tabo?
[/quote]

Ne, ni oče, kje pa. Oče je vitalen, zdrav, normalen, “dober človek kot kruh”.
Skrbništvo je prostovoljno, ni plačljivo.

Je pa to sorodnik, katerega sem očitno dobila v paketu, al mi je pokojna krvna sorodnica prekrivala da ima takega moža, ali ga ni poštekala v tolikih letih, ali mu je odkar sem skrbnica mu motnja ven butnila.
Sprejela sem, ker je ostal sam, pa začetki demence.
Naletela pa za moje pojme na moteno osebo.

Sedaj je par dni v bolnici. Ni padel, na oddelku da mir, sicer je tiho in ne govori z nobenim.

Doma pa je večkrat na dan padal, ves porazbit, imel svoj nag ritual, scal po pohištvi, puščal spermo v vseh kozarcih, skodelicah..vse razbijal , plesal cele noči kao s pokojno ženo in se z njo pogovarjal, nekaj blodil…

Ko pride domov, bo drug režim ki ga počasi te dni tam urejam.
Najprej več ne bo imel dnevne sobe, pohištvo bom dala v en prostor, zaklenila hladilnik, da ne bo metal hrane po dvorišču in razbijal jajca v fasado…ter kavo in kakav polival po stenah sobe ter s tem nekaj v tri krasne protestiral.
V dnevi bo imel le kavč tam bo tudi spal, in tv, ter mizo za jest.
Po tleh pa bodo blazine take kot jih imajo v telovadnicah, tao da ne bo imel več glave pa reber porazbitih ipd.

Dnevno bom sama dokler ga ni ponovno pobelila, ter ostale prostore zaklenila.

Omenjaš očeta, bil mu je kratek čas skrbnik, pa je vrnil nazaj. On mi je rekel da je dorodnik prikriti psihopat, sama pa sem trdila da je bolan, nevrološki bolnik.
Njegov ukrep bi sedaj bil, da bi gs v garsžo zavezal oz vrgel nanj mrežo, da se ne more gibat.
Pa peljal bi ga v bordel in ga tam pustil.

Morda se poslužim zadnjega njegovega predloga, da ga peljem k kaki prodajalki ljubezni, pa da vidimo če bo imel jajca tam delat striptiz. Naj kr pri njej ostane.
Mojemu očetu se zanj sploh več ne zmeni, ker ga je razočaral. Vidi edini interes, da dobi del hiše, saj je svoji sestri dal denar za gradnjo hiše, kar je v oporoki navedla polovico. Ta denar mu ni vrnila, po njeni smerti pa je izrazila da mu kot bratu pripada pol hiše.

Grdo rečeno, a po vseeno, bi bils vesela če bi prijel to doktorco na oddelku za rit ali pa kaj več. Pa mislim da bi malo drugače dojela.

Najhujemi je bilo ob sprejemu, ko sem ji povedala detalj in me je sterala ven iz ambulante. Da je bila z mano tisti popoldan deklica, ki občasno pride z mano na obisk in sva za šolo nekaj pri njemu rabili in ko je iskala kam je nekaj založil je deklici rekel, da je ta stvar v višini njenih joškic, ter da ima mmmm joškice. Meni je to večkrat rekel, pa sem ga skregala oz poslala v drug prostor. Ko pa je to deklici rekel, je meni dvignilo pokrovko in se mi je vžgal rdeč alarm, da je tip prikrit posiljevalec…zato sem ga peljala in zahtevala hospitalizacijo.
Seveda je psihiatrinja znorela, da ji lažem…da naj ji dam na tel otroka. Nisem ji dala ta deklice, ker je itak prejokala in se ga boji, nisem ji želela da bi podoživela tako travmo…
Če skrajšam, to sem ji govorila ko me je metala iz ambulante ven…da se nekaj lažem, da ona ne verjame, potem sem notri poslala priče, posnetke, slike, pa nič jo ni zanimalo, ker je bila iztirjena, da ji nekaj vsiljujem, da ji komandiram in dostavim pacienta pred ambulanto, da zahtevam pogovor najprej z mano, brez njegove prisotnosti. Da mu dajem diagnoze da je moten, psihopat, posiljevalec…

Če je z njim po njenem ok, “vodi si ga kuči”, morda je samska pri 55, ločena, pa rabi enega ob sebi.

Pa vse kar je imel ob bušk, modric, krvi po telesu, ..je rekla da sem mu to priredila…
Kako? Sež vzela njen make up in ga pred ambulanto pofarbala??

Tako norčevanjem pa res ne bo šlo skozi, zato je bila pri meni odločnost in bo še huje.
Glede njene strokovnosti in da me je ven metala iz ambulante ko sem ji lepo in mirno želela ma kratko podati anamnezo mi je zelo zelo sumljivo. Drla se je na mene, skakala po ambulanti, medicinska sestra v drugem prostoru je zgroženo gledala in mi dala zaprav, da me ven pošilja ko ji govorim kaj se dogaja s pacientom.

Taka nima kaj tam za delat, njena strokovnost je vprašljiva.
Prosila sem če ga lahko testira klinični psiholog, ter če mi ovrže dvome ali je moten, psihopat ipd, je spet ponorela.

Ostalim pričam je rekla ki so bile za mano notri, ds kdo sem jaz, kaj si dovolim, da se hočem gs znebit. Sploh jih ni poslušala kaj so ji oni imeli za povedat, pokazat….

Kot skrbnik pa odgovarjaš za vse. Grozila mi je da si bo prizadevala da si mi odvzame “roditeljska sposobnost”, da bom šla v zapor zaradi njega itd…a sem ji lepo povedala da imam težave s srcem, tlakom…da rešujem po mirni poti, pa se ji je takrat kot zanalaš obrnilo v glavi.

(Predolgo je da bi o tem pisala, sem zelo na hitro, mudi se mi urejat stvari pri njemu oz praznit prostor…pa naj gole stene razbija ko ga bo dr. ..poslala nazaj domov)

Ko¥pride domov bo drugi režim, zaprla bom pipico in ne več zalagala zanj denar tudi glede hrane, bo imel hrano kot je jedel v bolnici ali domu, ne pa da bo serviran spredaj pa zadaj že nekaj let).

Precej je napak, ni pisano iz računalnika in se mi mudi, morda popravim kasneje…

Ne, ni oče, kje pa. Oče je vitalen, zdrav, normalen, “dober človek kot kruh”.
Skrbništvo je prostovoljno, ni plačljivo.

Je pa to sorodnik, katerega sem očitno dobila v paketu, al mi je pokojna krvna sorodnica prekrivala da ima takega moža, ali ga ni poštekala v tolikih letih, ali mu je odkar sem skrbnica mu motnja ven butnila.
Sprejela sem, ker je ostal sam, pa začetki demence.
Naletela pa za moje pojme na moteno osebo.

Sedaj je par dni v bolnici. Ni padel, na oddelku da mir, sicer je tiho in ne govori z nobenim.

Doma pa je večkrat na dan padal, ves porazbit, imel svoj nag ritual, scal po pohištvi, puščal spermo v vseh kozarcih, skodelicah..vse razbijal , plesal cele noči kao s pokojno ženo in se z njo pogovarjal, nekaj blodil…

Ko pride domov, bo drug režim ki ga počasi te dni tam urejam.
Najprej več ne bo imel dnevne sobe, pohištvo bom dala v en prostor, zaklenila hladilnik, da ne bo metal hrane po dvorišču in razbijal jajca v fasado…ter kavo in kakav polival po stenah sobe ter s tem nekaj v tri krasne protestiral.
V dnevi bo imel le kavč tam bo tudi spal, in tv, ter mizo za jest.
Po tleh pa bodo blazine take kot jih imajo v telovadnicah, tao da ne bo imel več glave pa reber porazbitih ipd.

Dnevno bom sama dokler ga ni ponovno pobelila, ter ostale prostore zaklenila.

Omenjaš očeta, bil mu je kratek čas skrbnik, pa je vrnil nazaj. On mi je rekel da je dorodnik prikriti psihopat, sama pa sem trdila da je bolan, nevrološki bolnik.
Njegov ukrep bi sedaj bil, da bi gs v garsžo zavezal oz vrgel nanj mrežo, da se ne more gibat.
Pa peljal bi ga v bordel in ga tam pustil.

Morda se poslužim zadnjega njegovega predloga, da ga peljem k kaki prodajalki ljubezni, pa da vidimo če bo imel jajca tam delat striptiz. Naj kr pri njej ostane.
Mojemu očetu se zanj sploh več ne zmeni, ker ga je razočaral. Vidi edini interes, da dobi del hiše, saj je svoji sestri dal denar za gradnjo hiše, kar je v oporoki navedla polovico. Ta denar mu ni vrnila, po njeni smerti pa je izrazila da mu kot bratu pripada pol hiše.

Grdo rečeno, a po vseeno, bi bils vesela če bi prijel to doktorco na oddelku za rit ali pa kaj več. Pa mislim da bi malo drugače dojela.

Najhujemi je bilo ob sprejemu, ko sem ji povedala detalj in me je sterala ven iz ambulante. Da je bila z mano tisti popoldan deklica, ki občasno pride z mano na obisk in sva za šolo nekaj pri njemu rabili in ko je iskala kam je nekaj založil je deklici rekel, da je ta stvar v višini njenih joškic, ter da ima mmmm joškice. Meni je to večkrat rekel, pa sem ga skregala oz poslala v drug prostor. Ko pa je to deklici rekel, je meni dvignilo pokrovko in se mi je vžgal rdeč alarm, da je tip prikrit posiljevalec…zato sem ga peljala in zahtevala hospitalizacijo.
Seveda je psihiatrinja znorela, da ji lažem…da naj ji dam na tel otroka. Nisem ji dala ta deklice, ker je itak prejokala in se ga boji, nisem ji želela da bi podoživela tako travmo…
Če skrajšam, to sem ji govorila ko me je metala iz ambulante ven…da se nekaj lažem, da ona ne verjame, potem sem notri poslala priče, posnetke, slike, pa nič jo ni zanimalo, ker je bila iztirjena, da ji nekaj vsiljujem, da ji komandiram in dostavim pacienta pred ambulanto, da zahtevam pogovor najprej z mano, brez njegove prisotnosti. Da mu dajem diagnoze da je moten, psihopat, posiljevalec…

Če je z njim po njenem ok, “vodi si ga kuči”, morda je samska pri 55, ločena, pa rabi enega ob sebi.

Pa vse kar je imel ob bušk, modric, krvi po telesu, ..je rekla da sem mu to priredila…
Kako? Sež vzela njen make up in ga pred ambulanto pofarbala??

Tako norčevanjem pa res ne bo šlo skozi, zato je bila pri meni odločnost in bo še huje.
Glede njene strokovnosti in da me je ven metala iz ambulante ko sem ji lepo in mirno želela ma kratko podati anamnezo mi je zelo zelo sumljivo. Drla se je na mene, skakala po ambulanti, medicinska sestra v drugem prostoru je zgroženo gledala in mi dala zaprav, da me ven pošilja ko ji govorim kaj se dogaja s pacientom.

Taka nima kaj tam za delat, njena strokovnost je vprašljiva.
Prosila sem če ga lahko testira klinični psiholog, ter če mi ovrže dvome ali je moten, psihopat ipd, je spet ponorela.

Ostalim pričam je rekla ki so bile za mano notri, ds kdo sem jaz, kaj si dovolim, da se hočem gs znebit. Sploh jih ni poslušala kaj so ji oni imeli za povedat, pokazat….

Kot skrbnik pa odgovarjaš za vse. Grozila mi je da si bo prizadevala da si mi odvzame “roditeljska sposobnost”, da bom šla v zapor zaradi njega itd…a sem ji lepo povedala da imam težave s srcem, tlakom…da rešujem po mirni poti, pa se ji je takrat kot zanalaš obrnilo v glavi.

(Predolgo je da bi o tem pisala, sem zelo na hitro, mudi se mi urejat stvari pri njemu oz praznit prostor…pa naj gole stene razbija ko ga bo dr. ..poslala nazaj domov)

Ko¥pride domov bo drugi režim, zaprla bom pipico in ne več zalagala zanj denar tudi glede hrane, bo imel hrano kot je jedel v bolnici ali domu, ne pa da bo serviran spredaj pa zadaj že nekaj let).
[/quote]

Ne, da se mi brat vseh teh črev, ker se vidi da se samo smiliš sama sebi, ampak uspelo mi je prit do incidenta s punčko. Pa dobro ženska kaj ti si prizadeta v glavi? K takemu človeku, ki ima seksualne izpade, si ti pripeljala otroka? Mislim, kaj je vse v redu s tabo?

Ne, da se mi brat vseh teh črev, ker se vidi da se samo smiliš sama sebi, ampak uspelo mi je prit do incidenta s punčko. Pa dobro ženska kaj ti si prizadeta v glavi? K takemu človeku, ki ima seksualne izpade, si ti pripeljala otroka? Mislim, kaj je vse v redu s tabo?
[/quote]

Nic se sebi ne smilim. Resujem njegov primer, ne svoj.
Nikoli pred otrokom to ni imel, tak izpad.
Ce bi se sebi smilila ga ne bi peljala direkt na psihiatrijo. Tako sem pa sprejela nov rezim in ukrepe zanj.
Vedno je take izpade imel ko je kdo bil sam z njim.
Pa otrok je bil v garazi, kjer imam jaz tam dolocen prostor za ustvarjanje in je prisla za mano, ceprav sem ji rekla naj bo tam. Naj naredi za solo kar ima, da grem njega pogledat kaj dela, mu pustim hrano in dam v hladilnik ter da gremo stran. No pa je prisla za mano.
Ce ni bolnik, potem bi klicala policijo. Pa naj odgovarja za svoje dejanja.
Me ne cudi, da nima obiskov, da nima prijateljev in se vsakega ki sem ga sprasevala o njemu ter preteklosti, je molcal. Ker me zanima kdo sploh je ta clovek, ker ga ne poznam ce je morda to prej v tem kraju komu kaj naredil.
Ne bo mi zal ko bom vrnila skrbnistvo. Imela bo mir in vec casa zase, za druge stvari.

Naj iz CSD ja prihajajo k njemu ga rihtat. Pa bodo one porocale tej psihiatrinji kaj pocne doma.
Penzijo naj porabi za njihove placljive obiske. Ko ne bom vec skrbnica mi ne bo rabilo nic doplacevat in trosit svoj denar kot bi ga skozi okno metala. Denar ne pobiram po cesti.
Itak ne bo imel ne za hrano ne poloznice ne za dom. Pa naj se gre star dec prodajat.

Sem naletela pred leti na tak primer, bipolarna motnja in še znaki demence.
Lahko pa je alzheimerjeva.
Res ti ni treba se sami s tem iti.
On in ti, kot skrbnica, nujno potrebujeta vso pomoč, strokovno in laično, oziroma delno laično.
Sama biti 24/7 v takem ne moreš, on pa tudi ne. Ali se ga da v dom ali menjava negovalk na teden ali dva.
Za to pa mora biti na voljo prosta soba. Ta je pogoj.
Če tega ni, je potrebno kombinirati dnevno pomoč z nočno prisotnostjo domačih.
Sam ne more biti.
Kupi pasijonka kapljice, so na vodni osnovi. Nimajo nobenih interakcij z ostalimi zdravili. Dnevno 3x 25 kapljic. Lahko zvečer 50, čez dan 25.

Šnelca, ti nisi ok. Če mi plača par tisoč evrov, ne bi skrbela zanj, ti pa to delaš kar zastonj?!?! Meni se zdi, da vendarle moraš imeti koristi od njega, drugače bi šla stran, kolikor hitro bi me nesle noge. Meni se zdi, da tvoj stric vse, kar počne, počne nalašč, ker želi videti, do kje lahko gre. Ti pa, ker očitno neke koristi imaš, delaš točno tisto, kar on želi – izgubljaš živce – on pa se ti v glavo reži. Mater, res sta za skupaj.

ja včasih so ljudje umrli. Danes pa rešijo ljudi po kapi in drugih boleznih, čeprav imajo možgane čisto fuč.
V resnici je tako, da farmacija največ zasluži ravno na takih bolnikih. Pa začuda nihče nima nobenih pripomb.
[/quote]

Še kako jih imamo, samo pripombe, razlage, opisi vedno povsod čudežno izginejo.
Tu pa cele teme.

Sem naletela pred leti na tak primer, bipolarna motnja in še znaki demence.
Lahko pa je alzheimerjeva.
Res ti ni treba se sami s tem iti.
On in ti, kot skrbnica, nujno potrebujeta vso pomoč, strokovno in laično, oziroma delno laično.
Sama biti 24/7 v takem ne moreš, on pa tudi ne. Ali se ga da v dom ali menjava negovalk na teden ali dva.
Za to pa mora biti na voljo prosta soba. Ta je pogoj.
Če tega ni, je potrebno kombinirati dnevno pomoč z nočno prisotnostjo domačih.
Sam ne more biti.
Kupi pasijonka kapljice, so na vodni osnovi. Nimajo nobenih interakcij z ostalimi zdravili. Dnevno 3x 25 kapljic. Lahko zvečer 50, čez dan 25.
[/quote]

Hvala za tvoje mnenje oz kar si napisala.
Na bipolarno res nisem niti pomislila v tem primeru….
Na Alzheimerjeva pa ja.

Ampak a niso oni tisti ki dajejo in ugotavljajo diagnoze, ne pa da sama nekaj tuhtam in se s tem ukvarjam ter jih “preganjam” da ga obravnavajo na psihiatriji???

Je še “mlad dec”, nima še leta za v dom…

Bom mogla aktivirat psihiatričnega izvedenca, ki ga nekako poznam, pa ga mi ga stestira, kaj ima in kdo je ta človek, koliko je moten, koliko bolan. Če bo pa se hotel s tem ubadat, pa je tudi vprašanje, ker je preveč zaseden.

Doktorca(psih.) pa se sploh noče na telefon oglašat in vsakič drugo rečejo za njo, da je ni na oddelku, da je šla domov, da je zbolela, da je na seminarju, vse laži v enem dnevu.

Potem pa bo napisala v odpustnem pismu, da se ni nihče zanj zanimal, ne klical,… ne bo pa napisala, da se ni želela oglašat na telefon. 🙂

Mojim staršem in mojemu tastu je ta človek pojedel vse živce, čas in samo slabo voljo povzroča, … na srečo edina “vozim” naprej da se zadeva odkrije, zaključi s tem…preden vrnem skrbništvo. Pa da oče dobi svoj denar od hiše., drugače je to mirovalo, ampak glede na njegova početja, nesramnost, nagajanja mu je edino to še ostal interes.

(bolje bi bilo, da sem odprla novo temo, kot da avtorici smetim še naprej) :((

Kakšen lajf mislite, da je to za osebo, ki skrbi za njo? Če ne dobi res dobrega plačila, bi jaz rajši to osebo dala v dom.