Recimo, da razpošljete 100 prošenj/vlog/prijav za delovno mesto, koliko v povprečju dobite:

– vabil na razgovor
– negativnih odgovorov
– sploh ne dobite odgovora

?

0
0
0
NIČ!!!

Resno? Koliko prošenj je potem približno treba napisati, da prideš do kakega razgovora?

NIHČE od brezposelnih ne dobi odgovora, kaj šele šiht, vse si rihtajo prek zvez, bruhaš

Prijave na razpise: velika večina odgovori z NE. Recimo, da sem na približno polovico dobila vabila na razogovor. Službene pa ne nobene. CCa. 10 prijav na razpise. Pa eni so me povabili na razgovor, odgovora pa potem ni bilo nobenega. Tudi po telefonu nisem mogla nič zvedet. Ostali pa so vsi odgovorili.
Vloge kar tako, da ni bilo razpisa: cca. 220, večinoma brez odgovora, kakih 10-20 negativnih odgovorov.

Ne razumem najbolje. Koliko prijav ste poslali na razpisana delovna mesta? Na koliko od teh ste dobili vabilo na razgovor? Na koliko od teh ste dobili negativen odgovor in na koliko nobenega odgovora?

vse je odvisno na kaka delovna mesta se brezposleni prijavlja. jaz sem s svojo izobrazbo in manjkom izkusenj ze navajen, da odgovora ni oz. vcasih je, ampak negativen.
konkretno, od cca. 50 prijav 20 negativnih odgovorov, 5 povabil na razgovor, sluzbe pa ni se. vecinoma so prijave za delovno mesto v javnem sektorju, prijavlja se pa po 200 in vec kandidatov…
ni vse v vezah, ce je 200 kandidatov, je to pac 0,5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} moznost, da si izbraz. pomaga pa zelo, ce te delodajalec vsaj malo pozna ali pa ce kdo zastavi dobro besedo zate.

Ne razumem najbolje. Koliko prijav ste poslali na razpisana delovna mesta? Na koliko od teh ste dobili vabilo na razgovor? Na koliko od teh ste dobili negativen odgovor in na koliko nobenega odgovora?[/quote]

Kot sem napisala: cca. 10 prijav na razpise, cca. 5 vabil na razgovore. 9 negativnih odgovorov. Eni pa niso nič odgovorili, čeprav sem bila na razgovoru.

A je v Sloveniji sploh možno dobiti službo brez vez? Pa recimo, da je človek diplomiral iz ekonomije (kar je pomoje najbolj splošna smer in najbolj “priljubljena”).

Še ena iz JU. Imeli so razpis, prijavilo preko 80 kandidatov, ki smo izpolnjevali razpisne pogoje. Po 3 mesecih smo dobili odgovor, da niso nikogar izbrali. Na razgovor tudi menda niso nikogar povabili. Zakaj so imeli razpis pa nimam pojma.

Kolegica je dobila. Na razpis v JU se jih je prijavilo nekaj čez 600 in je bila izbrana. Ampak je pa jasno koliko jih odpade. En redkih razpisov, ki je bil resničen, tak, da ni bil kandidat že prej znan.

Jaz sem ena taka. Končano imam samo gimnazijo. Poslanih prošenj 11. Tri vabila na razgovore. Pri enih delala preko podjemne 2 meseca. Sedaj pri drugih tudi preko podjemne mesec pa pol, s sredino januarja pa me zaposlijo. Zaposlili me bodo brez vez in poznanstev. Tako da se da. Sem tudi vprašala kako to da so se odločili zame. Odgovor je bil, da je malo ljudi, ki razume navodila, dela tudi kaj kar ne piše v pogodbi ter je hkrati tudi prorativen. Plača je pa solidna. Osnova 1000 eur neto.

Koliko izkušenj pa imaš oz. koliko si stara? Jaz mislim tiste, ki so od 24-28, ravno iz fakultete pa recimo, da imajo nekaj izkušenj z delom preko ŠS.

Stara 25 let. To bo prva zaposlitev,ce odštejem študentsko delo. Res je da sem imela precej sreče, da sem dobila delo. Ko sem prišla na razgovor so imeli pod mojim cvjem, za en cm sprintanih cvjev drugih kandidatov.

No saj potem do razgovora se še da prit. En razgovor na 10 prošenj sploh ni tako slabo recimo.

Jaz sem pred 2 leti poslala tam nekje 15 prošenj, bila vabljena na 3 razgovore in sprejeta na 2 mesti. Sta pa to bili obe mesti s polovičnim delovnim časom, za katere ni bilo tako velikega interesa, kot bi bil za polni delovni čas. Meni je ustrezalo, ker mi zaradi otrok zadostuje polovični delovni čas (polnega sploh ne bi hotela imeti).

Zadnjič se prejela odgovor delodajalca, da so za eno mesto s polovičnim delovnim časom, prejeli 550 prijav. Ob tem se zdi 200 še kar normalna številka

Bom še z delodajalske strani odgovoril.
Govorim za manjša podjetja, par zaposlenih, ki nimajo kadrovske službe.
Podjetje sploh ni razpisalo prostega delovnega mesta, in iskalec zaposlitve pošlje CV ali mail, v njem ni nobene stvari, ki bi se navezovala na dejavnost podjetja, eno navaden spam, po možnosti poslan na 100 naslovov, ker se vidi, saj ne zna uporabljati bcc:

V tem primeru ne čutim nobene dolžnosti, da bi moral komu ogovarjati. Šc in v smeti.

Če pa se človek potrudi, iz vloge se vidi, da ve s čim se ukvarjamo, zna navezati izobrazbo ter pretekle izkušnje, ima celo kakšen pameten predlog… tak pa vsak dobi odgovor, mogoče pa tudi razgovor i službo.

Tako da – sama številka poslanih prošenj ne pomeni nič. Treba je izbrati podjetja, ki vaš profil sploh rabijo, so v fazi rasti, in se ustrezno pripraviti in predstaviti, za vsako podjetje posebej.

Sem iz gospodarstva. V decembru smo imeli razpis za del. mesto z zaželeno tehnično izobrazbo, ni pa to bil pogoj. Prejeli smo 54 prijav v treh dneh, potem smo razpis umaknili in brali poslano. Na razgovor smo povabili tretjino kandidatov, od tega jih je nekaj na razgovor “pozabilo” priti, samo dva sta na pisno vabilo odgovorila. V drugi krog je šlo 8 kandidatov, spet dva pozabila priti. Odgovori na vprašanja odprtega tipa katastrofalni, na vprašanje, kjer je odgovor DA/NE, je najpogosteje opcija NE VEM. Sredi postopka izbire smo se vprašali ali ljudem res NI v interesu delati? In ja, da opravimo še z vezami. Lahko bi zaposlili človeka po vezah, pa smo zavestno šli v izbor kandidata, ki nas bo prepričal z znanjem/sposobnostjo/motiviranostjo. Toliko z druge strani.

No izbira tako delodajalec, kot delojemalec. Ko se pogovarjam z ljudmi v tej branži, mi jih je nekaj iskreno reklo, da so dobili tak slab vtis, da so se zavestno torpedirali. Čudna stvar, šefi grozijo z tisočimi čakajočimi pri vratarju, pa noben taprav? Garat zastonj nihče noče… čudna stvar.

Iščem delo v šolstvu, sem učiteljica. V zadnjega pol leta sem se prijavila na kakšnih 20 objavljenih delovnih mest in poslala še kakšnih 50 ponudb kar tako.
Dobila sem morda 5 negativnih odgovorov. Nobenega povabila na razgovor.

Iskal službo približno 9 mesecev. Poslanih prošenj približno 50, razgovor približno 30. Vse prošnje sem poslal v javni sektor (od tam imam tudi edine delovne izkušnje).

Približno 7-8x sem bil zelo blizu zaposlitvi, od tega enkrat celo tik pred podpisom pogodbe. No, po 9 mesecih mi je vendarle uspelo se zaposlitvi – v javnem sektorju. Brez vez.

Imam sluzbo za nedolocen cas, iscem boljso. Vsakih nekaj mesecev najdem ustrezen razpis, ponavadi povsod kamor posljem, dobim razgovor.

Dolgo iskala službo, potem dobila brez vez v JU za določen čas. Prijave sem pošiljala samo tja, kjer sem 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ustrezala. Povsod so me povabili na razgovor. Zdaj se čas izteka, spet iščem. Pokličejo me vsi, kamor se prijavim. Ene odgovore še čakam, če ne bo nič, se prijavljam naprej, dokler me ne izberejo. Vloge pošiljam premišljeno in nikakor ne 100, tudi 50 ne, ker nisem usposobljena za vse objavljene razpise. Če bi bila, bi se delodajalci pulili zame. Kot berem, veliko vas ne zna oceniti, ali je sploh primeren za rapisano mesto. Kakšnih 100 prijav, kje ste to videli!

Naj povem, da sem prijave na razpisano del. mesto pošiljala zgolj tja, kjer sem 100 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} izpolnjevala pogoje.

Seveda da sem za ponudbe “na blef” zajela vse šole v takšnem radiju, da bi se tja dejansko še vozila v službo, tako da je številka visoka.