Kje poiskati pomoč, ko ne vidiš izhoda za prihodnost? Človek izgubljen v življenju pri starosti 30 let. Psihoterapija je bil poskus pred nekaj časa z enim srečanjem a mi ne ustreza. Poskus s knjigami za samopomoč. Bijem bitke v sebi. Pogovor o tem z znanci, prijatelji, sorodniki ne želim saj ne želim obsojanja in imam občutek da pomoči nebi bilo. Po izkušnjah iz preteklosti. Okolica ne prepozna da je nekaj narobe in me samo pustijo. Kaj še storiti?

Lahko malo več podrobnosti? Kaj točno je vzrok, da ne vidiš izhoda za prihodnost?

Ja, pogovarjaj se sam s sabo razmisljaj, razclenjuj, zakljucuj, preverjaj samega sebe, ipd.

Nihce te ne bo spravil v red, ce se ne bos sam.

Knjig lahko preberes milijardo, nic ne bo, ce se sam s sabo ne pomenis.

Probaj jemat kake antidepresive. Jaz sem mnenja bolje kemija pa 80 let. Kot pa se po naravni poti obesit pri 30.

Pri 30ih imaš tudi starše. Si jim povedal za obisk psihiatra? Ni bilo komentarja? Tam bi jaz začela.
Občutek, da te prijatelji ne bi razumeli, morda tudi ni utemeljen. Poskusiti vsekakor velja in nimaš česa izgubiti, če so pravi prijatelji. Če niso, jih pa ne rabiš.

Če si prepričan, da njihove odgovore in mnenja že vnaprej poznaš, si vzami čas in o njih kritično razmisli. Vseeno te bližnji najbolje poznajo.

Razlika med psihiatrom in tvojimi bližnjimi je v tem, da te psihiater pozorno posluša, ti pa postavlja prava vrašanja, s pomočjo katerih ti da misliti. Prijatelji običajno radi dajejo predloge za hitre in praktične rešitve, zato jim je dobro vnaprej povedati, da potrebuješ predvsem poslušalce, predlogi pa morajo biti rezultat tvojega lastnega razmišljanja, do katerega ti lahko pomagajo priti tako, da ti postavijo ogledalo. Kdor te samo boža dol po dlaki, ti ne bo v korist.

Poskusiti je vredno. Ne zavračaj teh možnosti že vnaprej.

Ali pa se loti sam, očitno imaš željo nekaj ukreniti. Napiši si svoje želje, vrline in pomanjkljivosti in sistematsko razmisli o njih. Kje si zdaj in kje želiš biti. Potem boš slej ko prej ugotovil, kako se tja pride.

ne ne. Samo malo. kakšne tablete in pogovori. Umiri se. Sprosti se. Poglej kako je vse zeleno. Počasi bo pričelo cveteti use. Ti pa ah…namrščen.Pozabi, nasmej se čemerkoli tudi če tam ni ničesar. Zamahneš in rečeš ah..kakšne težave…Nonsens.

Poizkusi dihati, kot da veš da dihaš. Boš vidu, da bo drugače. Oh, kaj vse ti še lahko pripišem

V Google vpiši Sanela Banović, ima posnetke, knjigo, predavanja. Velikim zelo pomaga.

Prvo kot prvo, najdi si za fukat.

Potem se pomenimo dalje.

Psihoterapij je več vrst modalitet, tako da ne pomaga vsaka enako. Če želiš več o tem, mi piši na zoranmoney@gmail.com

Žal mi je, da se ti to dogaja… Jaz na tvojem mestu ne bi obupala pri enem srečanju psihoterapije. Naj ti to ne zavede celotne slike. Jaz sem že več let na terapiji. Terapevta je treba najti pravega in ga začutiti. Jaz bi najprej začela tam. Drugače kako to misliš, ni upanja za prihodnost? Kakšne simtome, stiske doživljaš?

Drugače pa: knjige za samopomoč so bombonček. Terapija je tista, ki posamezniku pomaga, da pride do izvora težave, knjige ti tega ne dajo, ker je nemogoče ugotoviti, za kaj točno gre pri posamezniku. Glede znancev, prijateljev, družine, te povsem razumem. Če ne začutiš tega, da komu kaj poveš, potem raje ne. Na srečo pa obstajajo drugi načini pomoči (tudi pogovor v stiski od 19 do 7 zjutraj)…skratka ogromno je tega, le pogumno.

Jaz bi iskala tudi pomoč zdravnikov, slišati je, kot da si v depresiji. Poleg ostalih nasvetov, ki si jih dobil

Želim ti vse dobro, da bi to obdobje čim prej minilo

Nekateri odpravljajo depresijo z delom, fizičnim delom. Cepljenje drv, malanje, pač karkoli.

Drugi gredo v naravo, tek, kolesarjenje, risanje, glasba…

Najprej poišči nekaj kar te je z v otroštvu navdusevalo…

NE SKRBI, do 40-ga boš že mrtev, samomor, če pa kljub depri priguraš do 50 kot jaz, se ti bo pa jebalo za vse, ravno do Đevđelije, btk živi, živi, seri drugim po glavi, tud v tem je lušt življenja. Bolje bit hudoben kot depresiven, majkemi.

Vreme je lepo,sončno toplo…Vnaravo na ,kolo,tek ali si omisli psa…

Samo pojdi ven in se ne ubadaj z drugimi..

Ne sekiraj se..Pojdi.

Ne obupaj pri 30 ker

življenje je lepo.

SREČNO IN NE OBUPAJ!!!

Ujet si med dvema svetovoma. Misliš, da si na dnu….v bistvu si pa konj oz gonilna sila, ki lahko to bijejo le redki. Kot si opazil nihce ne ve, ker ne vedo kdo si v resnici

Preberi si knjigo Smernik za smisel, potem pa v akcijo. Vsak dan tuširanje z mrzlo vodo, zajtrk iz jabolk in kosmičev, dve uri hoje dopoldne, cesarjeva solata za kosilo ali pa zelenjavna mineštra, dve uri hoje popoldne, vmes banana in zvečer jajce z ajdovim kruhom. Črtaj sladkor, belo moko, alkohol in kofein. To ponavljaj 30 dni. Po 30 ih dneh si poišči planinsko društvo, tekaško skupino, skupino za nordijsko hojo in se včlani. Kupi si psa in nadaljuj v tem tempu. Vsaj 1x na 14 dni pojdi na psihoterapijo, če imaš denar za to. Išči, dokler ne najdeš psihoterapevta, ki ti bo všeč. Srečno!

Najdeš se, ko umiriš um. Najprej poskrbi za fizično aktivnost, da se spraviš iz zajčje luknje. Potem se vpiši v tečaj meditacije, priporočam integralno meditacijo pri Kezeletu. S pomočjo meditacije se poveže osebnost z dušo (višjim jazom) in ko smo povezani, smo našli sebe in nobena težava nas ne spravi več s tira.

Res, da nisem prebrala vsega, a nisem našla zakaj se tako počutiš?

Če bi vedeli več, bi bili odgovori bolj primerni in tudi bolj uporabni.