forumski srbi spet neki fantazirate in živite v vaši zlagani mitologiji

v resnici pa ste revčki in visite na slovenski sociali. socialci ali kriminalci!

Tudi v bitki pri Gnili Lipi (ruska zmaga) je razmerje sil (preko 385K Rusov in preko 322K Avstro-Ogrov) bilo enakovredno.

V bitki na Legetu 1914, ko je junaška in zmagovita srbska vojska prodrla v Vojvodino, na ozemlje takratne Avstro-Ogrske, je razmerje v topništvu bilo 12:1 v korist avstroogrske vojske. Prav  tako je AO imela ogromno premoč v konjenici in pehoti.

Razmerje sil v bitki na Mačkovem kamenu je bilo 2:1 (živa sila, pehota) in 2:1 (mitraljezi, topovi) v korist avstroogrske vojske. Skupno se je v začetni fazi bitke na Mačkovem kamenu borilo 120K agresorjev in 60K srbskih junakov.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Guido_Novak_von_Arienti

Rodil se je v družini mornariškega častnika slovenskega rodu. 18. aprila 1914 je postal poveljnik 1. gorske brigade, ki ji je poveljeval na srbski fronti, kjer je bil ranjen. Po okrevanju se je vrnil v brigado, ki je bila poslana na soško fronto v sestavi 18. pehotne divizije.

V Prvi vojni je šlo za rušenje ene najbolj močnih in mogočnih monarhij, namreč avstroogrske. Seveda jih je bilo treba poraziti na vseh frontah, globalno, ne glede na to, kje so se dogajale in kakšne zasluge se komu za to pripisuje. Britanska krona je bila navdšena nad propadom Habsburžanov! Še enkrat se je potrdila anglosaška zgodovinska prioritetnost.

Avstro-Ogrska je bila kljub velikosti (takrat druga največja evropska država) industrijsko precej šibka za uspešno delovanje v tako obsežnem konfliktu, niti ni imela zadosti surovin. Mnogo je prispevala Nemčija  ki pa je bila tudi vpeta na vseh koncih. Saj verjetno vsi veste, kako so za proizvodnjo municije zaplenili vse bronaste predmete – zvonove, kmetijsko orodje in celo kljuke na vratih. Večina kmetijske proizvodnje je šla za vojsko, doma pa je hrane primanjkovalo.

Tudi dvojna monarhija ni bila prav trdna. Madžari so bili ves čas prepričani, da od Avstrije dobijo premalo in dajejo preveč, zato so vedno igrali na neko karto izsiljevanja. Dodatno je še etnična razdrobljenost povzročila razpad kohezije in zadnji dve leti vojne so vse bolj gledali, kako bodo organizirali svoje nacionalne države, kot da bi se ukvarjali z imperijem. Po t.i. čudežu pri Kobaridu so se kmalu organizirala nacionalna gibanja in začela razglašati neodvisnost od Dunaja, zato je morala v vojski hitro začela razpadati. Posledice pa so bile take, kot jih poznamo.

Centralne sile so pred napadom na Srbijo leta 1915 ocenile moč srbske vojske na 300.000, kar je bistveno manj, kot je Bolgarija angažirala za napad na Srbijo. Poleg Bolgarije, so Srbijo napadle še Turčija, Nemčija in Avstro-Ogrska.

Avstro-ogrska vojska je že prvem letu vojne izgubila 80%+ oficirskega kadra. Proti koncu so njeni vojaki bili praktično sestradani. V povprečju so na  teden dobili samo dvesto gramov mesa,

Na Mačkovem kamnu je najboljši general avstro-ogrske vojske Oskar Potiorek za vsak zajeti srbski top ponujal, nudil 1K zlatih dukatov, kar dovolj govori o tem kako obupani so bili agresorji in kako  učinkovita ter uničujoča je bila srbska artilerija.

Srbska vojska je ob začetku Prve svetovne vojne imela  103 topov in  havbice kalibra 120 mm. Kaliber je bil dovolj velik za vaporizacijo turških, bolgarskih, nemških in avstro-ogrskih agresorjev.

V kraljevi jugoslovanski vojski so poraženi avstro-ogrski oficirji so iz političnih razlogov hitreje napredovali od srbskih, ki so bili zmagovalci Prve svetovne vojne, kar je absurd.

http://sr.wikipedia.org/sr-el/Mladen_Žujović_(potpukovnik)

V bitki na Gučevu 1914 je 60K Srbov porazilo 125K Avstrijcev. Srbi so imeli 88 topov, Avstrijci 165.  Napadalci so imeli velike izgube  – 25K mrtvih in ranjenih, večje od srbskih. Najboljši general avstro-ogrske vojske Oskar Potiorek ni zaupal Srbom, čeprav so bili v “njegovi” vojski, tako, da je dal očistiti enote od Srbov, ki so napadle Srbijo. Tako kot na Mačkovem kamenu, so agresorji tudi na Gučevu imeli številčno premoč 2:1 v živi sili in 2:1 v artileriji. Obe bitki sta se končali s srbsko zmago.

Na Gučevu se je borila tudi hrvaška 42. pehotna divizija, 40. in 36. divizija proti  eni sami srbski kombinirani diviziji. Avstro-ogrska vojska je imela premoč v živi sili (125K vs 60K), artileriji (165 vs 88) in mitraljezih (92 vs 43). Glavno orožje Srbov so bili noži (bajoneti) in ročne bombe. Streliva za topove skorajda da ni bilo.  To je bila prva bitka, v kateri je srbska vojska minirala nasprotnikove položaje. Uparjenih je bilo ogromno agresorjev. Sovražnik je izgubil preko 30K borcev.

Anglež Henry Stewart na spletni strani Youtube  lepo pojasni zakaj je bila avstroogrska vojska tako obupno slaba. Google – Why Was Austria-Hungary so USELESS in World War 1???

Avstroogrska balkanska vojska v kateri je bilo največ Hrvatov in Bošnjakov, pod poveljstvom najboljšega generala Oskarja Potioreka je v Srbiji izgubila polovico vse artilerije – topništva in žive sile. Bili so to strašanski porazi od katerih Hrvati še vedno niso psihično okrevali. Hrvati enostavno ne morejo sprejeti dejstva, da jih je srbska vojska popolnoma namlatila in  razbila na prafaktorje.