Iz Ljubljane do planine Kuhnja (cilj Krn)

Aja, pa še to. Na Krn s planine Kuhna je pot ves čas po soncu. Morate začeti zelo zgodaj. (Včasih smo na Krn hodili poleti celo ponoči.)
Če startate iz LJ, zakaj ne greste raje čez Vršič in v Lepeno, od tam na Krnska jezera in potem Krn? Malo manj šans da vas zadene vročinski udar.
V vsakem primeru pa začnite zgodaj, saj so avgusta pogoste popoldanske nevihte v hribih.

Aja, pa še to. Na Krn s planine Kuhna je pot ves čas po soncu. Morate začeti zelo zgodaj. (Včasih smo na Krn hodili poleti celo ponoči.)
Če startate iz LJ, zakaj ne greste raje čez Vršič in v Lepeno, od tam na Krnska jezera in potem Krn? Malo manj šans da vas zadene vročinski udar.
V vsakem primeru pa začnite zgodaj, saj so avgusta pogoste popoldanske nevihte v hribih.
[/quote]
Dvakrat sem bila tako tumpasta, da sem rinila gor po serpentinah po 10 ur. Od takrat gremo vedno na Jezero v Lužnici – mimo Rdečega Roba in Peskov, izbirno čez Batognico. Pot je odljudena, razgled je razgiban in ti ponuja mnogo več kot pa nikoli končana fatamorgana na Gomiščkovo zavetišče. In šele potem ob sončnem zahodu sestop po serpentinah navzdol
Na Krnu je vedno gužva, tudi do 200 gostov na dan gor pri koči, kar je za mini zavetišče veliko in včasih se zgodi, da jim zmanjka robe. So pa oskrbniki zelo gostoljubni, prijazni in se tako rad še večkrat vrneš gor.
Dvakrat sem bila tako tumpasta, da sem rinila gor po serpentinah po 10 ur. Od takrat gremo vedno na Jezero v Lužnici – mimo Rdečega Roba in Peskov, izbirno čez Batognico. Pot je odljudena, razgled je razgiban in ti ponuja mnogo več kot pa nikoli končana fatamorgana na Gomiščkovo zavetišče. In šele potem ob sončnem zahodu sestop po serpentinah navzdol
Na Krnu je vedno gužva, tudi do 200 gostov na dan gor pri koči, kar je za mini zavetišče veliko in včasih se zgodi, da jim zmanjka robe. So pa oskrbniki zelo gostoljubni, prijazni in se tako rad še večkrat vrneš gor.
[/quote]
Haha, fatamorgana od koče! Res je, jo gledaš cel cajt, kot da je še 5 minut, potem pa grizeš in grizeš iz serpentine v serpentino še 2 uri.
Čez Rdeči rob, Peske in Batognico je lepo, ja. Samo zelo samotno in je treba malo paziti, da se ne zgubiš. V kakšni megli predvsem, ki se lahko nenapovedano privleče.
Glede oskrbe v koči ne vem, jaz vedno vse pritrogam s sabo (in nazaj v dolino seveda), jbg sem škrtica. Je pa gužva, res, na platoju pred kočo je kot mravljišče. Mogoče je sedaj manj, če je omejeno zaradi Covida.

Haha, fatamorgana od koče! Res je, jo gledaš cel cajt, kot da je še 5 minut, potem pa grizeš in grizeš iz serpentine v serpentino še 2 uri.
Čez Rdeči rob, Peske in Batognico je lepo, ja. Samo zelo samotno in je treba malo paziti, da se ne zgubiš. V kakšni megli predvsem, ki se lahko nenapovedano privleče.
Glede oskrbe v koči ne vem, jaz vedno vse pritrogam s sabo (in nazaj v dolino seveda), jbg sem škrtica. Je pa gužva, res, na platoju pred kočo je kot mravljišče. Mogoče je sedaj manj, če je omejeno zaradi Covida.
[/quote]
Meni je pa ravno ta samota všeč. Na relaciji Kuhinja direkt na Krna se mi zdi, da nekateri že prav tekmujejo, kdaj bodo prišli gor. Tale stranska je pa tako umirjena. Megla je pa kar stalnica, moraš res ujeti tisti dan po dežju, takrat je pa rajsko – popolnoma čisti pogled po Primorski in na severju cela alpska veriga. Je pa pot iz Krna do Krnskega jezera tudi lepa, ma raje grem dol, kakor gor po tisti strani, ker grušč se tudi vleče :).