IZ SPOMINSKE KNJIGE
Dobro jutro, prijatelji. Snežna odeja se je
čez noč naredila, kar nekaj centimetrov ga je,
poročil še nisem poslušala, o posebnih ovirah
v prometu še niso govorili. Najbrž ste – smo že
vsega navajeni, kdo bi vedel.Očitno nas zime ne
presenečajo več, iz nas naredijo le raznežene
otroke, ki bi se kepali – mavžali, valjali po snegu,
naredili snežake ….eh, no, res je lepo. In Božič bo
bel ! In topla peč in vonj po kurjenju v peči, pa zvečer
kakšna krvavica, pa maslen krompir ……ja pismo rosno,
pa kaj še hočemo več ??
Morda samo nekaj malega za srček? Topel šal, čepico,
rokavice in sopotnika za sprehod v tej zimski idili ?
Ali le spomine? Morda celo take, kot jih je Ksaver Meško
zapisal v spominsko knjigo Mimike Grajšek iz Slovenj
Gradca:
—————————————
“Kot zvezde nebeške bleščijo
nedolžne ti mlade oči,
da bi ti tako se blestele
vse dolge življenjske dni.
Kot pesem srebrne strune
zveni ti mladostni smeh,
o da bi tako zvenel ti
v vseh dolgih življenjskih dneh.
Naj angeli božji držijo
nad tabo svoje roke.
da lahko bol boš nosila,
če kdaj te zadene gorje.”
—————————————
Prijeten korak v nov dan, ki naj ga pospremi topla misel nekomu tretjemu, lepa želja nekomu četrtemu, mili pogled nekomu drugemu, skodelica kave nekomu prvemu …….
Dobro jutro..he jest se grem maužat kr v pižami…
zanimivo,kaj sem previdno pomolila ven ta moj nos,da preverim stanje zunaj…To je bila prva stvar,ki sem jo naredila kar v pižami,ko sem ustala..vse je belo…heheheh sam boh ve kake so ceste..na radiju sam muzika svira…