IZA IN SAMO LOGIN – miljarda evrov
jest jim tud privoščm 04 Jan 2017 11:05
Meni se tudi fino zdi za vsakega ki mu uspe, na tak način da karkoli dela ali pogrunta, saj ne kasirata od trupel in organov in se ne obešata na nepremičnine in prihodke revežev, izkoriščanje in materialno in slabenje revežev in delavcev tudi ni osnovna dejavnost takih podjetnikov,vsaj zaenkrat še nič takega ni pisalo
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar zelo spremenjeno 04 Jan 2017 11:18
Prikaži citatkar tako_ je napisal/a:
ja sta imel prej en čisto slovenski priimek, nek Javoršek ali Svetelšek ali nekaj takega.
In kako naj bi se pisala? Ne da se mi vse te kolobocije brati.
Mislim pa še vedno, da ni vse tako kot piše Reporter. Sodišče se odloči na podlagi dokazov pa ni važno kdo si. In ne verjamem, da so na slepo odločili, da se nekaj ne sme objaviti. To pravi Reporter, ki je do sedaj pisal že razne take in drugačne bedarije – večinoma izmišljene seveda.
[/quote]
Sodnica se je v tem primeru odločila na podlagi vprašanj, ki jih je novinar Reporterja poslal Loginovima in na katere nista odgovorila. Gre samo za vprašanja, ne za dejanski članek. Sodnica je v izdaji odredbe tudi napisala, da se je za to odločila samo na podlagi podatkov pritožnika. Ni se ukvarjala niti z vprašanjem ali so vprašanja resnična, ali resnično obstaja članek itd.
sodnica je še večja amaterka kot onadva. Najbrž tudi ena taka, ki se odloča na podlagi imena medija in ne vsebine.
Ne moti me, če se tako obnašajo pisci na forumu, me pa zelo moti, če se tako obnaša naše sodstvo, ki očito presoja zelo subjektivno in brez vpogleda v dejansko stanje.
Te slovenske sodnice so res adijo in z njimi vred tudi vsa nižja sodišča. Generacije neinteligentnih piflark.
To je rekla kazala. Babje čenče. Tako kot Reporter.
[/quote]
Sta zahtevala sodno prepoved za objavo babjih čenč?
Mediji imajo pri tem velikega aduta, ker se lahko sklicujejo prav na babje čenče s tega foruma. Javno objavo, ki ni bila cenzurirana mesece. To pomeni, da niso bili oni iniciatorji teh govoric in brskanja po preteklosti. Na sodišču je to močen case.
Tukaj se je pisalo že vse, od veganstva, do bega v davčne oaze, prodaje aplikacije, spremembe priimka in prodaje najdi.si itd.
Za vse, ki se sprašujete, kakos ta obogatela. Tukaj je objavljena formula:
Še enkrat – imate samo “resnico”, ki vam jo je natvezil Reporter. Tudi o odločitvi sodnice. Lahko je kaj zamolčal ali povedal drugače kot je..
In če bi šlo zame, tudi ne bi dovolila, da bi brskal po stvareh, ki se nobenega ne tičejo. Ne gre tukaj za kazniva dejanja. Tu gre za “babji firbec” oz. to, da bo Reporter povedal nekaj več kot drugi mediji pa čeprav bo zato prestopil mejo dovoljenega. Vsi vemo (ali pač ne), da je dandanes novinarstvo težko, ker morajo objavljati novice. Če so odmevne še toliko bolj. Najboljše so pa tiste malo čez mejo dovoljenega. In tu sta Loginova dva nastopila suvereno – meje so jasne! Za vse. Tudi za nek Reporter.
http://www.delo.si/ozadja/osebno-z-izo-login-mati-mackona-toma-in-dveh-sinov.html
Osebno z Izo Login, materjo mačkona Toma in dveh sinov
Outfit7, podjetje v solasti (najbogatejših) zakoncev Login, je doseglo nov mejnik, njuna aplikacija ima dve milijardi prenosov.
Suzana Kos, Ozadja
Delo
ned, 02.11.2014, 21:00; spremenjen: 14:23
Največja kongresna dvorana na Bernardinu, ki sprejme 1100 udeležencev, je pred dnevi pokala po šivih. »Prišel sem, da bi jo videl in slišal končno tudi v živo, doslej sem samo bral o njej,« je komentiral eden od udeležencev IBM foruma v Portorožu.
Multinacionalka je gostila Izo Login, direktorico in soustanoviteljico družbe Outfit7, trenutno v mednarodnem merilu najuspešnejše slovenske zgodbe garažnega podjetja, ki pa že dolgo ni več start-up, temveč mednarodno znano podjetje za zabavne mobilne aplikacije.
Njihove aplikacije so zadnji mesec dosegle nov rekordni mejnik v svojem razvoju – dve milijardi prenosov Talking Toma (Govorečega Toma) in njegovih petih prijateljev. Govoreči virtualni prijatelji so svetovna uspešnica, po njihovih likih izdelujejo tudi igrače.
Največ prenosov aplikacij je sicer po poročanju Bloomberg TV na Kitajskem in v ZDA. Prav za to televizijsko postajo je Samo Login povedal, da se med drugim širijo v zabavno filmsko in televizijsko industrijo.
Zanjo je Tom živ
»Toma si je sicer izmislil Samo, a ker sem njegova žena, se mi morda res lahko reče, da sem Tomova mama, in ja, zame je mačkon živ,« smeje se odgovarja na vprašanje, ali se lahko počuti kot Tomova mama, čeprav gre za nekoga, celo samo za mačkona, ki živi le v virtualnem svetu. Dve milijardi uporabnikov njihovih aplikacij je tudi zanjo povsem nepredstavljiva številka, še vedno pa je, pravi, hvaležna za čisto vsakega uporabnika.
V realnem, ne virtualnem svetu ima Iza Login dva otroka, sinova. Eden od njiju je »zakrivil« zanjo najdogodek tega leta. Ko je marca prišla v Slovenijo, ji je starejši sin, zdaj že odrasel, prinesel šopek zvončkov, ki jih je nabral zanjo s svojim dekletom, in ji rekel: Mama, se spomniš, kako sva ti jih nabirala z bratom? »Bilo mi je lepo, ker se tega spomni in nosi v sebi. To je zame sreča.« Čeprav z možem spadata med najbogatejše Slovence, lani sta bila na četrtem mestu od stotih, želi ostati skromna. Tako je sklepati iz njenih izjav v slogu »z denarjem sreče ne moreš kupiti, lahko pa kupiš lepo obleko ali dober avto«; v nakupovanju ne uživa, pravi, da je »šoping« le »must«. Najbolj jo tako menda osrečuje sprehod ob klifu in to, da lahko živi ob morju, ki jo pomirja. Mimogrede, gre za ciprsko morje in klife.
Outfit7 torej vsekakor ni več start-up, pač pa zrelo podjetje, raste hitro, toda pri tem poskušajo biti racionalni, med drugim verjetno zato, ker sta zakonca vanj vložila svoj lastni denar. Tako so na primer previdni tudi pri povečevanju števila zaposlenih. Glede na to, da je na njihovi spletni strani objavljenih kar nekaj oglasov za delo, nas je zanimalo, po koliko ponudb so za posameznega prejeli, vendar odgovora nismo dobili. Tudi sicer zakonca intervjujev, vsaj za slovenske medije, ne dajeta rada. Morda zato, ker zanju pravzaprav, tako kot majhen slovenski trg, pač niso bistveni.
Konkurirajo tudi televiziji
Uporabniki njihovih aplikacij iščejo zabavo, zato Outfit7 konkurira tudi medijem in televiziji, ne le drugim podjetjem, ki razvijajo zabavne aplikacije. Podjetje raste, vendar svoj razvoj financira samo. Prva izdaja delnic (IPO) ne pride v poštev, so pred kakšnim letom povedali za Bloomberg; ker so visoko profitabilni, lahko financirajo svoje projekte sami, tudi naložbe v televizijske serije na primer. Zanima jih povezovanje ali prevzem kakšnega podjetja, a zanimivo, ne s področja, s katerim se ukvarjajo, pač pa jih zanimajo predvsem partnerji, ki bi jim okrepili položaj v televizijski ali filmski industriji.
V vrhu najpremožnejših
Vzpon zakoncev med slovenske bogataše je bil meteorski, saj je aplikacija Talking Tom v Applovo spletno trgovino prodrla julija 2010, naslednje leto pa sta se že znašla na petem mestu lestvice najbogatejših Slovencev, ki jo pripravlja revija Manager. Lani sta s svojimi virtualnimi govorečimi prijatelji zasedla četrto mesto.
Najnovejša lestvica bo objavljena to sredo, toda urednica revije Vita Cajnko Javornik je dotlej skrivnostna. Glede na nov rekord njihovih aplikacij, pravi, je seveda realno pričakovati, da sta se še bolj približala samemu vrhu lestvice, kjer že nekaj let kraljuje Sandi Češko.
Kako bogata pravzaprav sta, pa ni jasno, saj številke o poslovanju podjetja, ki ima sedež na Cipru, niso dostopne. Iz javno objavljenih podatkov je mogoče razbrati, da posluje prek svojih pisarn in podružnic na več lokacijah, v Sloveniji, Veliki Britaniji, na Cipru, v Južni Koreji, med drugim tudi v ZDA. V Sloveniji deluje podružnica z imenom Ekipa2, ki je lani prihodke povečala za več kot 75 odstotkov, dobiček pa je bil višji za 43 odstotkov.
Iritira jo neučinkovitost
Aplikacija govorečega mačkona Toma ima na facebooku deset milijonov prijateljev. Po letu 2010 se mu je pridružilo še pet prijateljev (Talking Friends), ki nastopajo v 14 aplikacijah. Svojo prvo aplikacijo za otroke je Iza Login z možem naredila leta 1996. »Tedaj sem rekla, oh, to bi pa počela vse življenje.« In potem je šla v službo. Delovne izkušnje si je kot računalničarka med drugim nabirala v multinacionalkah, kot pravi, jih je veliko pridobila v Microsoftu in Novartisu, vendar korporacij v resnici ne mara in tudi za svoje podjetje si ne želi, da bi to postalo. V njih je po njenem namreč odgovornost manjša, saj je razpršena na več ljudi, in tudi manj učinkovite so, po drugi strani pa je res, da se lahko v njih ogromno naučiš, saj je tam nakopičenega veliko znanja.
Prepričana je, da mora človek v svojem delu uživati, sicer ga ne opravi dovolj kakovostno. Ena od stvari, ki jo iritirajo, je neučinkovitost. V konfliktu utihne in molče pri sebi predela informacije, ki jih je dobila pred tem.
Z možem, pravijo ljudje, ki par poznajo, navzven delujeta tako, kot da sta skupaj le nekaj dni, in ne že več kot pol življenja. Par sta namreč okoli dvajset let, od sedemnajstega, med njima pa je še vedno čutiti pozitivne vibracije. »Pravzaprav se mi ne zdi, da sva skupaj le kratek čas, pač pa že vse življenje.« Temelj njunega odnosa je medsebojno spoštovanje, kar pa seveda ne pomeni, priznava, da si kdaj kakšne stvari ne povesta tudi na zelo grd način. Prepričana je, da lahko ljudje na svoje počutje pomembno vplivamo. »Lahko se odločimo, da se ne bomo počutili slabo in počutje zavestno spremenimo, res verjamem v to.«
Čeprav ne živi več na Gorenjskem, končala je kranjsko gimnazijo in nato fakulteto za računalništvo in informatiko, pravi, da je Slovenija še vedno njena domovina. Slovence postavlja visoko, da smo kreativen, priden in zanesenjaški narod, ki si želi uspeti in dejansko lahko uspe. Težava pri tem je včasih naša majhnost, ki pa nas ne sme frustrirati; 80 odstotkov je po njenem narejenega, če verjameš vase. Dve od najpomembnejših vrednot njenega podjetja sta »no limits«, brez omejitev, in »work as a team«, delaj kot ekipa. Po oceni tistih, ki jo poznajo že dolgo, je tudi po uspehu ostala enaka kot prej; sama pristavi, da je lahko zdaj norčava in si privošči tudi kakšno trapasto izjavo.
Sodnica se je v tem primeru odločila na podlagi vprašanj, ki jih je novinar Reporterja poslal Loginovima in na katere nista odgovorila. Gre samo za vprašanja, ne za dejanski članek. Sodnica je v izdaji odredbe tudi napisala, da se je za to odločila samo na podlagi podatkov pritožnika. Ni se ukvarjala niti z vprašanjem ali so vprašanja resnična, ali resnično obstaja članek itd.
sodnica je še večja amaterka kot onadva. Najbrž tudi ena taka, ki se odloča na podlagi imena medija in ne vsebine.
Ne moti me, če se tako obnašajo pisci na forumu, me pa zelo moti, če se tako obnaša naše sodstvo, ki očito presoja zelo subjektivno in brez vpogleda v dejansko stanje.
Te slovenske sodnice so res adijo in z njimi vred tudi vsa nižja sodišča. Generacije neinteligentnih piflark.
[/quote]
in kje bi bil interes, da javnost to izve???
sodnica je odločala na podlagi tega, ali obstaja javni interes, da bi se zasebne stvari zasebnih oseb objavljale v cajtngu. loginova nista politika, nista na državnih jaslih, do dnarja sta prišla na dokaj transparenten način, cajtng pa se je ukvarjal s privat zadevami. sodnica je odločala na podlagi tega, da se te informacije javnosti ne tičejo, ker ima vsak človek v sloveniji pravico do svoje zasebnosti. cajtngi se lahko ukvarjajo s stvarmi, ki so v javnem interesu, ne pa s tem, kaj franc micka in joži počnejo, ko ne kršijo zakona, se ne ukvarjajo s politiko, niso javne osebnosti.
35. člen ustave
(varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic)
Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.
ko se bo pa kak cajtng oglasil in hotel objavljat, kake pizdarije si ti počelo pred 20 leti, pa se ponovno javi.
https://www.mladi-denar.si/8811067?cctest&
Anja Kraševec Dervarič
15.10.2014 07:00
So enice res lahko usodne in ali petice res odpirajo vsa vrata? So ocene sploh pravo merilo znanja? Preverili smo, kako šolske ocene vplivajo na poznejše življenje. Najbogatejši Slovenec Sandi Češko se svojih ocen sploh ne spomni, najbogatejša Slovenka Iza Login pa se spomni predvsem ocen do faksa; razkrivamo mnenja mladih, učiteljev, psihologov, podjetnikov in znanih Slovencev o ocenah.
Podjetniki in njihove ocene
Pogledi na ocene, ocenjevanje so torej različni. Kaj pa o tem pravijo podjetniki? Politolog Sandi Češko, ki zadnja leta zaseda vrh lestvice najbogatejših Slovencev, pravi, da se svojih ocen sploh ne spomni. Kar precej natančno pa se jih spominja Iza Login, soustanoviteljica podjetja Outfit7 in ena najbogatejših Slovenk. Šolske ocene se ji zdijo pomembne, saj so pogoj za napredovanje. Ne strinja pa se s sistemom ocenjevanja, saj se premalo upoštevajo vloženi trud, pripravljenost in predvsem sposobnosti ocenjevanja. Petica je lahko dobra ocena, če je to najvišja ocena. Prav tako pa je lahko dobra ocena dvojka, če je učenec vložil največ, kar je zmogel, pravi. »V zahodnem svetu smo preveč usmerjeni v končno oceno, ne pa v dejanske sposobnosti, osebno nadarjenost in odgovornost učenca,« opozarja. Ob tem se spomni svojih šolskih dni: »Sistem je bil takrat precej podoben. Imeli smo napovedane le kontrolne naloge in na ustno ocenjevanje smo morali biti pripravljeni vsak dan, kar je po mojem mnenju malce težje.« Spominja se, da se ji za predmete, ki jih je poučeval dober učitelj, sploh ni bilo treba učiti, saj so ji bile ure tako zanimive, da se jih spominja še danes. »Učenje bi moralo biti tako izvedeno – učenci bi potem radi hodili v šolo in bi znanje kar srkali vase,« je prepričana. Mlajšega sina so zato poučevali doma (več o tem v okviru).
Sicer pa je v svetu kar nekaj primerov uspešnih podjetnikov, ki niso bili najbolj vzorni učenci ali študenti, recimo milijarder in inovator Richard Branson ni končal niti srednje šole, je pa že pri 16 letih ustanovil časopisno podjetje in nato glasbeno založbo, iz katere je zrasel Virgin Records, nato pa Virgin Group, ki združuje 400 različnih podjetij. Med faliranimi študenti so recimo tudi Mark Zuckerberg, ustanovitelj Facebooka, pa Bill Gates, ustanovitelj Microsofta, in še bi lahko naštevali. Zadnje raziskave kažejo, da kar 20 odstotkov ameriških milijonarjev nikoli ni bilo vpisanih na fakulteto. Omenimo še en zabaven primer: učitelj grščine je geniju Albertu Einsteinu zabičal, da iz njega nikoli ne bo nič, pa čeprav ni bil slab dijak, a se je učil samo tiste predmete, ki so ga najbolj zanimali, seveda grščina ni bila med njimi.
So ocene pomembne pri delodajalcih?
»Ocene nikakor niso merilo za zaposlovanje,« odgovarja Iza Login. »Včasih je zahtevana izobrazba, recimo pri pravnikih, vendar ocene niso merilo,« poudarja. V njihovem podjetju Outfit7 vsak kandidat najprej reši strokovni test, da pokaže stopnjo svojega znanja, ocenjujejo še, kako je prišel do manjkajočih informacij, pa tudi odgovornost, natančnost in zagnanost, ki jih je pokazal pri reševanju testa. Testi pa se rešujejo doma in niso časovno omejeni, še dodaja. Z njo se strinja tudi Matija Goljar, ki vodi pospeševalnik mladinskega podjetništva Ustvarjalnik: »Med akademskim znanjem, ki je pridobljeno v šoli, in dejansko uporabnim znanjem, ki ga pričakujejo podjetja, je zelo velika razlika. Težava je v tem, da ljudje dobijo diplomo, tudi če v resnici niso tako sposobni, in dokler je sistem tak, skoraj noben zaposlovalec ne bo gledal na diplomo, temveč na reference,« pojasnjuje.
Ocene so pomembne, a le za napredovanje v višje letnike, razrede. Vsaka slaba ocena torej še ne pomeni katastrofe, delodajalci pa tako in tako ocen, učnega uspeha ali blestečih diplom ne jemljejo kot glavno merilo za zaposlitev. Zato spodbujajte svoje otroke k učenju za znanje, ne pa za ocene.
Zakaj se je sin Ize Login šolal doma
Iza Login in njen mož, ki sta soustanovitelja uspešnega podjetja Outfit7 in sta tudi na lestvici najbogatejših Slovencev, sta se odločila, da mlajšega sina vpišeta v program »Homeschooling« – šolanje doma. »Moj mlajši sin je srednjo šolo končal po sistemu šolanje na domu v Kalifornijski šoli Global Village School. Z možem sva bila njegova domača učitelja, učitelji za vsak predmet pa so bili z različnih koncev ZDA in so mu pomagali, kadarkoli je imel vprašanja. Pri vsakem predmetu je moral predelati ogromno snovi, knjige so bile debele, kakovostne, a drage. Da je končal posamezen predmet, je moral vložiti veliko več dela, kot ga denimo vloži enako sposoben učenec v Sloveniji. Za dokazovanje svojega znanja ni reševal testov, ampak pripravljal eseje, seminarske naloge, reševal naloge…« opisuje Loginova. Prepričana je, da ima njen sin danes veliko več znanja, kot bi ga imel, če bi se šolal po kateremkoli klasičnem šolskem sistemu. Zakaj? »Znanje je bilo posredovano tako, da ga je zanimalo, in mnogokrat je potem sam raziskoval še več, kot je bilo zahtevano. Sistem od njega ni zahteval učenja na pamet, ampak konstruktivno razmišljanje, podajanje mnenja po sistemu, ki je njemu ustrezal. Včasih je bil format naloge jasno določen, velikokrat ga je lahko izbral sam – primer: namesto da bi napisal esej, je lahko pripravil predstavitev ali video.«
———————————
KAJ TEJ ŽENSKI NI JASNO?
Ona sama že vsaj 3 leta svojo ZASEBNOST trosi po slovenskih medijih, zdaj bi se pa kar naenkrat rada skrila v mišjo luknjo?
Če prebereš ta članek zgoraj, ti je tudi jasno zakaj koga zanimajo spričevala.
In kaj je v tem članku kaj takega? Ima dva otroka za katera ni omenila imen. S svojem možem je okoli 20 let (če je od 17 leta z njim, je še kako leto več kot 20 let). O intervjujih v Sloveniji je avtorica članka dodala le svoje MNENJE oz MIŠLJENJE, ki je le njeno in ni nujno resnično (razen če ste ovčke). Povedala je, da je živela na Gorenjskem (ki je velika) in da je obiskovala gimnazijo (katero piše tudi na njeni fb strani).
Povedala je osnovo in po tem članku imaš nek oris nje. Povedala je namreč tudi, da ji denar ne pomeni veliko (kupi lahko lepo obleko itd.), da veliko bolj ceni osebne odnose in družino. To je to. To je dejansko povedala ona in ne nekdo, ki pač nekaj MISLI o njej (seveda obremenjen s foušijo zaradi denarja).
In kaj je v tem članku kaj takega? Ima dva otroka za katera ni omenila imen. S svojem možem je okoli 20 let (če je od 17 leta z njim, je še kako leto več kot 20 let). O intervjujih v Sloveniji je avtorica članka dodala le svoje MNENJE oz MIŠLJENJE, ki je le njeno in ni nujno resnično (razen če ste ovčke). Povedala je, da je živela na Gorenjskem (ki je velika) in da je obiskovala gimnazijo (katero piše tudi na njeni fb strani).
Povedala je osnovo in po tem članku imaš nek oris nje. Povedala je namreč tudi, da ji denar ne pomeni veliko (kupi lahko lepo obleko itd.), da veliko bolj ceni osebne odnose in družino. To je to. To je dejansko povedala ona in ne nekdo, ki pač nekaj MISLI o njej (seveda obremenjen s foušijo zaradi denarja).
[/quote]
Povedala je ravno toliko, da je odprla vrata v svojo zasebnost.
Pa interpretiraj ti to kakor hočeš.
Na sodišču bi popušila.
Vsebina odrebe okrajne sodnice mi je znana iz drugih virov, ne iz pisanja Reporterja, in z gotovostjo vem, kaj v njej piše.
Povedala je ravno toliko, da je odprla vrata v svojo zasebnost.
Pa interpretiraj ti to kakor hočeš.
Na sodišču bi popušila.
Vsebina odrebe okrajne sodnice mi je znana iz drugih virov, ne iz pisanja Reporterja, in z gotovostjo vem, kaj v njej piše.
[/quote]
Hja no, pa vseeno na sodišču ni popušila. In zelo dvomim, da bi sodnica tvegala svojo kredibilnost s tem, da bi kar po pavšalu odločila, glede na to, da se bo Reporter skoraj sigurno pritožil in bo zadevo obravnavala druga stopnja.
Povedala je ravno dovolj, da normalen človek ve toliko, da dobi okvirno mnenje o njej. Redki fanatiki bodo brskali dlje in iskali dlako v jajcu. Seveda pa se to razume za novinarje, ki so plačani od članka.
vsak človek ima pravico o sebi sam povedati, kar hoče.
ima pa tudi pravico, da komu tega ne pove. to pa mu zagotavlja ustava. če enkrat/petkrat daš intervju, to ne pomeni, da se tej pravici odpoveduješ.
[/quote]
A ti ločiš intervju od drugih novinarskih žanrov?
A ti sploh kaj veš o zakonih, ki urejjao medije, o novinarstvu kot profesiji?
Od kdaj je potencialni sogovornik tisti, ki pogojuje obstoj ali neobstoj novinarskega članka??
Odkar se v medijih objavljajo samo PLAČANI PR članki?
Meni se ne gre za Reproter ali ne, temveč za medije kot take.
To, kar je v tem primeru presodila neka nevešča sodnica je za svobodo izražanja in neodvisnost medijev nevaren presedan.
Mene tema zanima izključno z vidika medijev in prava.
Hja no, pa vseeno na sodišču ni popušila. In zelo dvomim, da bi sodnica tvegala svojo kredibilnost s tem, da bi kar po pavšalu odločila, glede na to, da se bo Reporter skoraj sigurno pritožil in bo zadevo obravnavala druga stopnja.
Povedala je ravno dovolj, da normalen človek ve toliko, da dobi okvirno mnenje o njej. Redki fanatiki bodo brskali dlje in iskali dlako v jajcu. Seveda pa se to razume za novinarje, ki so plačani od članka.
[/quote]
Očitno tudi o pravu nič ne veš, ne smao o medijih.
Zadeva še ni bila na sodišču, gledano problemsko kot tožba.
Gre samo za začasno odredbo nižje sodnice. To ni bila obravnava na sodišču, kjer bi se tehtalo argumente vseh spletenih strani in dejansko nekaj dokazovalo. To je bil birokratski postopek okoli katerega bo še govora, ker je bil izveden skrajno subjektivno in pravno gledano šlampasto.
A ti ločiš intervju od drugih novinarskih žanrov?
A ti sploh kaj veš o zakonih, ki urejjao medije, o novinarstvu kot profesiji?
Od kdaj je potencialni sogovornik tisti, ki pogojuje obstoj ali neobstoj novinarskega članka??
Odkar se v medijih objavljajo samo PLAČANI PR članki?
Meni se ne gre za Reproter ali ne, temveč za medije kot take.
To, kar je v tem primeru presodila neka nevešča sodnica je za svobodo izražanja in neodvisnost medijev nevaren presedan.
Mene tema zanima izključno z vidika medijev in prava.
[/quote]
ustava zagotavlja pravico do zasebnosti. to ni bil noben precedens. še večkrat bi morali kake članke prepovedati, sploh tiste v gnojičarskih časnikih, ko letajo za sorodniki v trenutku, ko jim je umrl svojec.
Očitno tudi o pravu nič ne veš, ne smao o medijih.
Zadeva še ni bila na sodišču, gledano problemsko kot tožba.
Gre samo za začasno odredbo nižje sodnice. To ni bila obravnava na sodišču, kjer bi se tehtalo argumente vseh spletenih strani in dejansko nekaj dokazovalo. To je bil birokratski postopek okoli katerega bo še govora, ker je bil izveden skrajno subjektivno in pravno gledano šlampasto.
[/quote]
Vem dovolj, da mi je jasno, da so posegali v nekaj, kar ni dovoljeno.
Očitno pa ste tu na MONu vsi pravni strokovnjaki, ki natančno poznate ta primer.
Vem dovolj, da mi je jasno, da so posegali v nekaj, kar ni dovoljeno.
Očitno pa ste tu na MONu vsi pravni strokovnjaki, ki natančno poznate ta primer.
[/quote]
In to je KAJ? Obisk pokopališča, ki je javni prostor?
Ni tako enostavno to kot zgleda.
In še dobro da ni, ker potem bi lahko akr ukinili vse medije. Vključno s tem forumom.
A ti ločiš intervju od drugih novinarskih žanrov?
A ti sploh kaj veš o zakonih, ki urejjao medije, o novinarstvu kot profesiji?
Od kdaj je potencialni sogovornik tisti, ki pogojuje obstoj ali neobstoj novinarskega članka??
Odkar se v medijih objavljajo samo PLAČANI PR članki?
Meni se ne gre za Reproter ali ne, temveč za medije kot take.
To, kar je v tem primeru presodila neka nevešča sodnica je za svobodo izražanja in neodvisnost medijev nevaren presedan.
Mene tema zanima izključno z vidika medijev in prava.
[/quote]
Nima veze. Ce bi meni doticni casopis predlagal intervju, bi ga tudi odklonil. Mislim, da je v tem primeru pomembno tudi to, da lahko posameznik doseze prepoved javne objave vsebin, ki niso v javnem interesu. Ker… kaj naredi Loginova bolj javne osebnosti od povprecnega MON-ovca?!?
Nima veze. Ce bi meni doticni casopis predlagal intervju, bi ga tudi odklonil. Mislim, da je v tem primeru pomembno tudi to, da lahko posameznik doseze prepoved javne objave vsebin, ki niso v javnem interesu. Ker… kaj naredi Loginova bolj javne osebnosti od povprecnega MON-ovca?!?
[/quote]
Lahko prepove objavo določenih vsebin. Očitno. Zgleda že tako v Sloveniji.
NE MORE PA PREPOVEDAT OBJAVE ČLANKA O DOLOČENI OSEBI.
Razumete???
In to je KAJ? Obisk pokopališča, ki je javni prostor?
Ni tako enostavno to kot zgleda.
In še dobro da ni, ker potem bi lahko akr ukinili vse medije. Vključno s tem forumom.
[/quote]
Ne, ni. Zato ne bi bila tako prepričana ne v eno ne v drugo stran. Ker sem pa že videla kakšne neresnice piše Reporter (tudi sodno so se že šli) in ker mi je ena stran poznana pač trdim kar trdim.
Ne, ni. Zato ne bi bila tako prepričana ne v eno ne v drugo stran. Ker sem pa že videla kakšne neresnice piše Reporter (tudi sodno so se že šli) in ker mi je ena stran poznana pač trdim kar trdim.
[/quote]
In ker ti je poznan en primer veš že vse o vseh nadaljnjih? Ne glede na to ali za tem člankom stoji kakšen drug novinar, karkoli?
Kolikor vem na sodišču niso izgubili nobene tožbe.
Ampak po tvoji logiki bi zdaj zaradi nečesa, kar je tebi znano, morali v primeru, da pridejo novinarji Reproterja na sodišče zaradi žnj drugih zapisov, jih kar lepo obsodit, brez vpogleda v dejanskos tanje, argumentiranje zadev, tehtanje okoliščin in dejstev itd?
Pa v kakšni državi mi to po tvojem živimo?
Bi si ti želela takšne obravnave pred sodiščem? Neke apriori obravnave na podlagi ne vem česa iz preteklosti?
Daj, ženska, zamisli se malo kaj pišeš! To so resne stvari!
In ker ti je poznan en primer veš že vse o vseh nadaljnjih? Ne glede na to ali za tem člankom stoji kakšen drug novinar, karkoli?
Kolikor vem na sodišču niso izgubili nobene tožbe.
Ampak po tvoji logiki bi zdaj zaradi nečesa, kar je tebi znano, morali v primeru, da pridejo novinarji Reproterja na sodišče zaradi žnj drugih zapisov, jih kar lepo obsodit, brez vpogleda v dejanskos tanje, argumentiranje zadev, tehtanje okoliščin in dejstev itd?
Pa v kakšni državi mi to po tvojem živimo?
Bi si ti želela takšne obravnave pred sodiščem? Neke apriori obravnave na podlagi ne vem česa iz preteklosti?
Daj, ženska, zamisli se malo kaj pišeš! To so resne stvari!
[/quote]
Ne ni mi znan en primer Reporterja. Poznam drugo stran v tem primeru.
In ja enako bi lahko rekla zate – to so resne stvari in če je sodišče ugotovilo, da se določenih stvari ne objavlja očitno ni bilo vse tako nedolžno kot piše Reporter.
Lahko prepove objavo določenih vsebin. Očitno. Zgleda že tako v Sloveniji.
NE MORE PA PREPOVEDAT OBJAVE ČLANKA O DOLOČENI OSEBI.
Razumete???
[/quote]
Saj casopis je – kolikor sem imel priloznost videti – pisal o tej osebi in se spraseval, kako si drzne zavrniti intervju z njimi. Nekako v smislu: kdo pa misli da je. :-))