Ti si pred casom pisala da moras cimprej po porodu nazaj v sluzbo, ker z maksimalno porodnisko ne bosta mogla zivet?

Se vedno sem mnenja, da bo ubog otrok poleg dveh karieristov.
Zal.

Kar nekaj dobrih* odg. si dobila. Glede na tvoja in njegova leta sta dejansko bolj kot ne karierista.

*
Oprosti, da vprašam, ampak zakaj si šla sploh zanosit? Mislim resno, ker jaz tudi ne vidim edinega svojega smisla v rojevanju, samo za otroke sem se pa odločila, ker sva si jih na eni točki OBA zaželela in ni mi žal. Otroci so velik dar.

Zdaj pa dejstva – ti si mama, večina nege dojenčka bo na tebi – itak, ker moški ne more dojiti in ker si ti tista, ki bo doma na porodniški. To ni neka znanost in to bi morala vedeti. Če si mislila, da boš rodila, potem bo pa oče 75{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ali več skrbel za dojenčka, sploh ne bi smela zanositi.
Ne me narobe razumeti, sem velika podpornica tega, da oba partnerja enakovredno prevzemata skrb za družino, da se oče aktivno vključi v nego in vzgojo otrok. Pri nas funkcionira super. Samo moj mož se ukvarja z otroci med tednom popoldne po službi kako uro ali dve (potem je pa že večerna rutina na vrsti, kjer sodelujeva oba), med vikendom si deliva 50-50. Ko bom šla nazaj delat, je pri nama ustaljena praksa delitev vsega dela pol/pol. Ampak ti pa pišeš, kot da pričakuješ, da te bo cele dneve držal za roko, ker nisi materinski tip. Oprosti, to pa ne gre tako. Odrasla ženska si, prevzemi odgovornost zase in za otroka, ki prihaja. Pa ne kompliciraj toliko. Obstajajo tudi čistilni servisi in dostava hrane. 😉
V kolikor bo pa res vse na tebi ves čas po porodu, pa pojdita z otrokom na svoje,… drugega nasveta pa ni. Žal.

Vesel oče, tudi imel “Vater fieber”

Tolk enega lapanja, ampak do zdej še nisi sploh omenila, ZAKAJ mora biti dlje v službi.
A ima svojo firmo? Al je nekje zaposlen in je situacija v službi taka, da je treba več delat?
Lovi rok za končanje kakšnega projekta?

Brez poznavanja razlogov zakaj tolk več dela, je vse le ugibanje in mlatenje prazne slame.

Hvala vsem za dobronamerne komentarje in predloge.
Dva sem sicer razumela (morda pa napacno), da bi bilo najbolje, da otroka dava v posvojitev? Ne vem oz si ne znam predstavljati, kdaj se clovek odloci za posvojitev. Oba sva ljubeča človeka in verjamem, da lahko (skupaj ali narazen) zagotavljava temu otroku bistveno prijetnejše okolje kot pa v marsikateri družini.

Se bom pa najprej maksimalno umirila in se potem poskusila pogovorit. Sigurno me dajejo tudi hormoni in strah, kako bo vse to šlo…berem, da je to normalno. Mi pa ne pomaga, če se realnost tako pomembno začne odmikat od dogovorov.

Kakorkoli, hvala.

samo oplojevalca. Zdaj ga imas.

Da, tudi mene je bilo strah. Ampak verjemi, ko se bo rodil vajin otrok, se bosta oba zaljubila vanj. Ni bilo pomoči, slabe službe. Nekako se vse stvari čez čas postavijo na pravo mesto.
Potrudi se za otroka, da boš vesela mamica in se bo počutil dobrodošel.
Vse dobro želim.

Draga moja,
Umiri se, ker samo se otrocku skodis s temi crnimi mislimi in se obrni k tistemu, zaradi kogar te skrbi.
Usedita se en dan, ko nima za sabo celega delovnika in pristopi pocasi, nevsiljivo, povorasaj, kako se on pocuti ob blizajocem se prihodu otroka, ima kaksne strahove, skrbi, povej mu svoje obcutke in predebatirajta.
Ce ti jaz povem, kaj vse mi je hodilo po glavi pred rojstvom.prvega otroka😳, omg, pa sva ga pricakovala oba nestrpno, bila v poznih 20ih, torej za danasnje razmere se kar mlada…meni je bilo nepojmljivo, da bo naslednje 15, 20 let ena oseba nelocljivo vezana name. Sedaj se mi zdi smesno, ampak sem precej samotarska, rada imam cas in prostor okrog sebe in me je bilo tega res strah. No, ko je bil otrocek tu, ufff, ljubezen na prvo pogled, totalno navdusenje, ki traja in traja. Zdaj imam tri in je odlicno, tudi volki samotarji dobro laufamo s svojim krdelom😊.
Pri eni prijateljici je bil drug problem, enako, zazeljen otrocek, pa tip cisto paf, ker jo bo nogel delit z otrokom…
To so vse obcutki in se stotine podobnih zraven, ki v tem casu lahko uletijo. Morda kaj podobnrga cuti partner, pa ne upa izpostaviti, zato cuti krivdo in se umika. Ti pa polna hormonov in custev in te skrbi, itak.
Dajta se vidva odkrito pomenit in mislim, da vam vsem skupaj ne bo hudega.
Pa srecno z otrockom, caka te res lepo obdobje, ne skrbi🤗

Res je 🙂

Tukaj ne gre za neko “klavično” vezico in neko standard klasik vezo med dvema, ki pričakujeta prvorojenca, ampak vezo karieristov.

Ne pomaga nobeno lapanje tistih, ki ji svetujejo, naj ga navadi na pleničanje, hranjenje, na pomoč njej ipd :D. Ker je to nonsens ri takemu. Tip se je tega ustrašil, mu do tega ni – če bi mu bilo, bi ji to vse že sam ponudil – je luštno otročke namigat, ja 🙂 Morda se je tudi s kakšnimi kolegi “pogovoril” po moško, pa dobil malo nasvetov, kaj ga čaka. Otroci so huda preizkušnja za zvezo med dvema, sloh šri enem, kaj šele pri dveh karieristih. Taki otroci so obsojeni na odraščanje s starimi starši, če so fit in pri roki da niso preveč km stran in pa na sovbivanja z varuškami. So mi povedale sotrpinke, kako je bilo pri njih.
Sploh, če je tale avtorica bolj posesivne/bossy sorte, se njen že odmika od nje s temle. Karierist se bo vedno izgovoril na “delo v službi”, pa čeprav ganima ali pa bo posedel dve urci s sodelavci na pijači zunaj ali v pisarni po koncu delovnika; ko mu doma kaj ne bo “dišalo” delat, sodelovat, se bo tako izmikal. Been there done that zadnjih 5 let od 15ih; bila poročena s poslovnežem/karieristom, ki je imel družino praktično samo za fasado za javnost in zato, da si je potrdil da je razširil svoj genetski material. Se je izkazalo, da je samo to potreboval, ker je bil tudi že prej tipični povzpetnik. Vse podprto z dokumetacijo 🙂 Hodil namenoma domov od 2eh zjutraj, da ga otroci pijanega zadnjih 5 let niso videli in zavohali in da so že spali; je namenoma ostajal po gostilnah s poslovnimi partnerji ob buteljkah, žganjicah, ker mu je bilo bolj fino ipd. Prosila sem ga, tudi jokala v telefon, da ne zmorem ( otrosi sočasno vsi bolni napirmer, po letih zelo skupaj, ko pregorevaš, ko se ti telo upira in to tudi pokaže). Karieristu je z leti več do popivanja in zajebancije po gostilnah in nasmihanjem ob njihovem lapanju, koga bodo še lahko nategnili, kot do lastne družine. Zjutraj naslednji dan pa kravato pa srajco nase, pa parfum, pa jovo na novo. Ti pa vse ostalo doma seveda narediš. Poznam kar nekaj takih moških karieristov.

O, lepo, da se name spomniš! Upam, da se spomniš name tudi, ko dobiš otroške dodatke, subvencijo pri plačilu vrtca ali pa šolske prehrane, ti ni treba doplačat zdravstvenih storitev…ali pa ko dobiš pokojnino. Vse to namreč imaš in dobiš na račun takih karieristov, kot sem jaz. In res, ubogi naši otroci, ker bodo razumeli že dovolj zgodaj, da je v Sloveniji treba iskat vse ovinke, da se ne podpira takšnih ljudi, kot si ti.

Avtorici nisi pomagala (saj vem, to ni tvoj namen), bom pa poskusila jaz: si že rešila problem, ane? včasih je res malo preveč vsega (pa hormonov tudi ;-)). pa se z vdihom in mirnim pogovorom vse reši. držim pesti!

Res je 🙂

Tukaj ne gre za neko “klavično” vezico in neko standard klasik vezo med dvema, ki pričakujeta prvorojenca, ampak vezo karieristov.

Ne pomaga nobeno lapanje tistih, ki ji svetujejo, naj ga navadi na pleničanje, hranjenje, na pomoč njej ipd :D. Ker je to nonsens ri takemu. Tip se je tega ustrašil, mu do tega ni – če bi mu bilo, bi ji to vse že sam ponudil – je luštno otročke namigat, ja 🙂 Morda se je tudi s kakšnimi kolegi “pogovoril” po moško, pa dobil malo nasvetov, kaj ga čaka. Otroci so huda preizkušnja za zvezo med dvema, sloh šri enem, kaj šele pri dveh karieristih. Taki otroci so obsojeni na odraščanje s starimi starši, če so fit in pri roki da niso preveč km stran in pa na sovbivanja z varuškami. So mi povedale sotrpinke, kako je bilo pri njih.
Sploh, če je tale avtorica bolj posesivne/bossy sorte, se njen že odmika od nje s temle. Karierist se bo vedno izgovoril na “delo v službi”, pa čeprav ganima ali pa bo posedel dve urci s sodelavci na pijači zunaj ali v pisarni po koncu delovnika; ko mu doma kaj ne bo “dišalo” delat, sodelovat, se bo tako izmikal. Been there done that zadnjih 5 let od 15ih; bila poročena s poslovnežem/karieristom, ki je imel družino praktično samo za fasado za javnost in zato, da si je potrdil da je razširil svoj genetski material. Se je izkazalo, da je samo to potreboval, ker je bil tudi že prej tipični povzpetnik. Vse podprto z dokumetacijo 🙂 Hodil namenoma domov od 2eh zjutraj, da ga otroci pijanega zadnjih 5 let niso videli in zavohali in da so že spali; je namenoma ostajal po gostilnah s poslovnimi partnerji ob buteljkah, žganjicah, ker mu je bilo bolj fino ipd. Prosila sem ga, tudi jokala v telefon, da ne zmorem ( otrosi sočasno vsi bolni napirmer, po letih zelo skupaj, ko pregorevaš, ko se ti telo upira in to tudi pokaže). Karieristu je z leti več do popivanja in zajebancije po gostilnah in nasmihanjem ob njihovem lapanju, koga bodo še lahko nategnili, kot do lastne družine. Zjutraj naslednji dan pa kravato pa srajco nase, pa parfum, pa jovo na novo. Ti pa vse ostalo doma seveda narediš. Poznam kar nekaj takih moških karieristov.
[/quote]
Ni nujno, da je tko.
Lahko ima tip trenutno pač tolk povečan obseg dela / zaj……. šefa / kup novih strank (npr. če ma kakšen online biznis) itd.
Ampak avtorica ni nič o tem povedala, kaj je pravzaprav razlog, da zdej tolk več dela. In to JE pomemen del te zgodbe. Ker eno je če mu služba/posel visi na nitki in pač mora tolk več delat, drugo pa če si je glih zdej samoiniciatvno tolk več naložil.

avtorica je v bistvu smešna…. Po moje bi bil vsak tip boljša mati kot je lahko ona mati, heh, kruto povedano ženska brez materinskega nagona, ki se otroka po poslovni pogodbi sploh ne veseli…, biznis, jebi ga..
Je bila pa v tem poslu nategnjena, to je pa tud črno na belem, ker jo je pač zjebal ženski filing za oplojevalca.. Ko bo tip videl, da je v komi, bo verjetno itak vse prevzel na sebe.

Z mozem imava podjetje, ki daje kruh na mizo 20 im druzinam v nasi okolici. Noben delavec ne nese domov manj kot 1300 s prevozom in malico in noben ne stanca nadur.
Jaz imam mag in lepo placano sluzbo izven mozeve firme.
Ko sva se odlicila za otroke sem bila doma 24/7/365 z otroci do njihovega 4 leta. Pri 4 so sli v vrtec od zajtrka do kosila jaz pa delat za 4 ure. Ko so bili v soli pa sem zacela delat 6 ur.
Hvala bogu smo si lahko privoscili.
Ne predstavljam si da bi 6 mesecnega otroka trgala od matere zato ker bi mi kariera bila tako pomembna.

Kot pravijo punce, prve mesece je vse na mami. Pac tako je mami doji in pac tako je. Če ne želiš dojit ali če ne zmoreš je lažje, ker tudi ati zna naredit flaško. Moj ni več delal ampak sma se pa zadnji mesec kar oddaljila, ker seveda sem jaz bila v svojem svetu pred porodom. Po porodu se je vse obrnilo. Ni in ni se ga mogel nagledat 😍 morda bo tudi pri vas tako. Tudi kar se ljubezni tiče jaz trdim da sploh ne veš kaj je ljubezen dokler ne vzljubis tega čudovitega bitja 😍 vedno sem misla da ljudje pretiravajo, ampak ko sem to začutila sem bla presenečena nad ljubeznijo ki jo lahko čutiš. Malo se umirite sedaj rodite, počakajte kakšno leto (ker namreč ženskam hormoni delajo kar fejst čeprav to rade zanikamo) po kaksnem letu in pol pa se odločite kaj želite, ker takrat boste razmisljali dosti bolj trezno.

Mogoce imate prav…ampak nisem ravno ženska, ki bi se počutila izpolnjeno z otrokom. Zato ga dolgo sploh nisem želela. Želim si družine- kjer je aktiven in vpleten tudi partner. Tako kot se sedaj obraca, pa to ne bo družina, pač pa mamica z otrokom, očka pa vsake toliko pride malo zraven. Tega pa si ne želim. Mislim, da tega tudi ne zmorem. Zato sem vedno bolj žalostna in razmišljam i možnih scenarijih. Tudi najbolj ekstremnih. Tega si res ne želim.
[/quote]

Vedeti moraš, da očetje ne znajo skrbeti za majhne dojenčke, moški nimajo materinega čuta (evolucija), zato se tudi reče materin čut. Vse kar lahko oče naredi, je da ga tu in tam popazi, ter, da ti pomaga na način, da si bližje dojenčku. Očetova vloga nastopi, ko je otrok star 9-12 mesecev, oz. Je dovolj gibljiv. Tudi oče ima očetov čut, samo, da ta nastopi kasneje.

Naj te posvarim na možnost poporodne depresije in možnostjo nekakšne vrste halucinacije, v kateri vidiš svojega dojenčka kot bitje teme. Žal se je že zgodilo, da so zaradi tega matere ubile svojega dojenčka, verujoč, da je v njem nekakšno zlo.

Vedeti moraš, da očetje ne znajo skrbeti za majhne dojenčke, moški nimajo materinega čuta (evolucija), zato se tudi reče materin čut. Vse kar lahko oče naredi, je da ga tu in tam popazi, ter, da ti pomaga na način, da si bližje dojenčku. Očetova vloga nastopi, ko je otrok star 9-12 mesecev, oz. Je dovolj gibljiv. Tudi oče ima očetov čut, samo, da ta nastopi kasneje.

Naj te posvarim na možnost poporodne depresije in možnostjo nekakšne vrste halucinacije, v kateri vidiš svojega dojenčka kot bitje teme. Žal se je že zgodilo, da so zaradi tega matere ubile svojega dojenčka, verujoč, da je v njem nekakšno zlo.
[/quote]

ja take babe, ki očete odtujujete od majhnih otrok, ste tudi kasneje za vse same.
Saj tudi ta avtorica nima materinskega čuta, zato jo je strah obveznosti, ki jo čakajo.
Če bo pametna, se bo po porodu naredila na smrt bolno in tako moža prisilila, da se bo moral ukvarjati z otrokom. Ko se bosta povezala, pa ne bo problemov, razen, če si je izbrala psihopata. Potem bo pa tako kot ene zgoraj pišejo (visenje v službi=v gostilni), samo da ne vidi otrok.

Razumem vaše pomisleke glede dogovora, ki sta ga ustno sklenila in dogovorila. Vendar na žalost pri tem dogovoru nista upoštevala vseh dejstev in okoliščin, ki bi lahko morebitno vplivale na sam dogovor. Eno je teorija, drugo je praksa, tretje je življenje samo. Očitno sta oba krenila stran od tega dogovora. Vi se cmizdite, vaš partner pa dela. Noben ni kriv in noben ni odgovoren, odmikata se pa oba. V življenju ni vse črno in belo, napisano na papirju ali ustno izrečeno. Gre za iskanje kompromisov, sprejemanje sprememb in prilagajanje na trenutno situacijo in če imamo pri tem ob strani še partnerja, ki nas razume, aleluja, imamo vse. Glede na vse napisano imamo pred nosom samo vašo sliko dogajanja, vendar se zavedajte, da to sliko oba gradita. Vsak prispeva delček in na koncu lahko nastane čudovit mozaik, vendar ne, če eden izmed partnerjev ne vstavlja svojih delčkov. Kaj želim povedati? Predvsem to, da vse to, kar ste delili z nami, delite s svojim partnerjem. Če sta že enkrat dosegla nek dogovor, ni vrag, da ga ne bi tudi sedaj. Vendar pazita, materialni svet lahko ljudi pošteno zavede in zamaje temelje. Srečo in zadovoljstvo iščemo v nas samih in ne v partnerju. Partner je le sopotnik na našem popotovanju, ki mu pravimo življenje. Lahko nam ga oplemeniti in da smisrl, lahko pa je zgodba čisto drugačna. Vse najlepše

Otrok se še rodil ni, ti pa paničariš. Daj se umiri.
Časi so ekonomsko gledano težki, kaj veš, kako jim gre v firmi, koliko jih je na bolniški?

Otrok je pa prva leta naliman na mamo. Oče ga lahko popestuje, se z njim poigra, če ne dojiš, ga lahko hrani, sicer je pa mama veliko let otroku prva in edina, to je nagon, narava pač. Nekega hudega ukvarjanja ne moreš od očetov izsiliti, za glavnino boš prva leta ti najbolj morala skrbeti, ker bo otrok bolj kot očeta zahteval tebe.

Če te ima rad in te spoštuje, je pravi oče tvojemu otroku.

Najprej se pomiri in globoko vdihni. Mislim, da si kot nosečnica zelo občutljiva in zaskrbljena. Nikjer nisem zasledila, da bi bil oče tvojega otroka slab človek. Pogovori se z njim, razloži mu svoje strahove. Morda ima v službi res gužvo, mene bolj skrbi, da bo imel gužvo tudi takrat, ko boš rodila in boš prišla iz porodnišnice.
Verjamem, da te je vsega skupaj strah. Imeti otroka je čudovito, obenem pa je ena velika odgovornost. Na porod se moraš pripraviti, sledi poporodno obdobje, ko se šele navajaš na dojenčka. In veš, dojenčki znajo biti tudi zelo naporni, lahko jih zvijajo krči, neusmiljeno jokajo podnevi in ponoči, lahko imaš težave z dojenjem. K sreči se ponavadi stvari umirijo in gre vse brez težav.
Svetujem ti, da si že prej pripraviš nekaj hrane: skuhaj si juhe, enolončnice in daj si v skrinjo po posodicah. Zelo ti bo prišlo prav, ko boš prišla iz porodnišnice domov.
Vse dobro ti želim. Srečen porod, zdravega dojenčka in mir v duši.
Verjamem, da boš dobra mama.

Otroku je mama prva in edina, dokler doji. Pa še to samo dokler se ne začne zavedati sveta okoli sebe. Potem začnejo postajati pomembni tudi drugi, s katerimi je dojenček veliko v stiku. Da bi bila mama edina zanj več let nikakor ne drži, razen tam, kjer je pač edina, ki se z njim ukvarja. Če je oče ves čas odsoten, ker “itak ga otrok ne rabi, dokler je majhen”, res ne more biti neke posebne vezi med njim in otrokom.

Moj mož se z najino punčko ukvarja res maksimalno in ga mala obožuje. Stara je leto in pol in ko pride ati iz službe, mene mala tudi pogleda ne, ati jo mora pocartat, se z njo igrat, ji dat pit… jaz odpadem iz enačbe za nekaj časa, .keratija ni bilo doma in ga je pogrešala. Tudi sicer je enako navezana na naju oba in je ati ravno tako dober za tolažbo, uspavanje, igro, kot sem jaz. Išče pozornost obeh, ker jo že od prvega dne dobiva od obeh.

Svetovno. A ves, kako je pri meni? Dejansko ga ni nič doma, pri 1.otroku je menda enkrat bil z nami na sprehodu. Imam 3 in noben ga ni zanimal, ko so bili majhni. Moje življenje prva leta je bilo: froc, dojenje, gospodinje, pol služba in popoldne sama. Moj dec je med mojim nezanimanjem menda nategnil kar nekaj žensk, ker sem bila brez energije zanj. Je pač uspešen podjetnik, ni navajen bit doma, se manj brez seksa pa da mu še žena teži.
No, se vedno sva skupaj, furava odprti zakon, on uspešen, še zmeraj, jaz mal manj, pa so ljubimci zato in pazi, vsi ljubimci so mladi očki.

Glej, boli me, oba se dobro počutiva, super sva videt, otroci pa že večji.

Z večjimi otroki zdaj marsikaj počne,naprej pač nič, ker dojenčki enim moškim pač niso zanimivi, tudi če so njihovi lastni.

Lej, vsi dedi so skoraj taki…tudi tisti uga-uga iz pradavnine niso bli nic bjsi.

avtor tega posta je ziher monmonči. Kaj pravite?

Jaz bi mu rekla, da sem glede na vso situacijo se odločila, da bom dala otroka v posvojitev, ko se rodi. In potem bi opazovala njegovo reakcijo na te besede in to bi mi dalo marsikateri odgovor.

Ja to je pogosto. Težko je bit pameten. Ko doživiš je drugače, kot pisat. Poskusi čim več, kar ne potrebuješ zmetat v smeti. Poskusi bit prijazna do partnerja, nič na silo. Nobene histerije. Lepo ga prosi, ali sva lahko prosim več skupaj. Spoštujem tvojo službo, vendar želim, da si tudi doma. Pozirivni stavki

Zdi se mi, da se sekiraš na zalogo.

Vzemi življenje iz pozitivne plati. Če pa v karkoli dvomiš pa preveri na telefonu, njegovem mailu, z detektivom ali sledilno napravo.

Meni je bilo dosti lažje, ker se nisem sekirala na zalogo. Se mi je pa zgodilo marsikaj, o čemer pišeš. Če bi bila še enkrat mlajša, bi dosti več “nadur” preverila.

Moj partner cudovit oce, malo manj cudovit partner… Kaj hoces v zivljenju pac ne mors met vsega. Ko je enkrat jajce oplojeno you gotta do what you gotta do!