Izbrisane je treba izbrisat razen če ne dokažejo drugače!Šli so se malo četnike potem nazaj v Slovenijo zahtevat državljanstvo !potrebno jim je po domače j.m. in jih nagnat iz Slovenije!!Preveč poznam jugo manire da bi me kdo prepričal drugače!Zavohali so denar in to je to:Za državlanstvo pravo jih ne briga!

Ustavni zakon in odločba vrhovnega sodišča je le strah pred Evropo!Ko bo gospode in politike strah pred jeznimi slovenci bodo drugače piskali!Prej Juga zdaj Evropa stalno se moramo nekomu klanjati!V tem oziru vsa čast Srbom ne pustijo se zajebavat ,čeprav proti velikim silam ni uspeha!

Ma kakšni Slovenci. Oni so ARGENTINCI slovenskega porekla. Imajo tud Argentinsko državljanstvo in noben ni bil tolk zaveden, da bi služil v Slovenski vojski.

Ja, eni še po 17tih letih ne morejo do državljanstva, čeprav stalno živijo tu in delajo že 20+ let.
Dobi ga pa kak ameriški košarkaš že takoj prvi mesec ko se preseli v Slovenijo, o Slovenščini pa pojma nima.

Pa je kdo od teh zavednih Slovencev stopil v TO med osamosvojitveno vojno, tako kot so naši fantje? Je kdo služil kot nabornik v slovenski vojski, ko ta še ni bila plačana ????

To ni res!!!

Ker Slovenci tako radi ugotavljate, kaj si o vas misli svet …

Kar je Slovenija naredila leta 1992, je doslej zabeleženo v državah kot so Kambodžija, Sirija, Etiopija itd. V čudoviti družbi ste se znašli.

On February 26, 1992, the newly independent state of Slovenia deleted the names of some 30,000 residents from the nation’s civil registries. The targeted population, which came to be known as izbrisani (erased residents) were not of Slovenian ancestry, but were so-called ‘new minorities” including ethnic Serbs, ethnic Croats and ethnic Bosnian Muslims, ethnic Albanian Kosovars and ethnic Roma which the government sought to force out of the country. (In contrast ‘old minorities’ include ethnic Italians and ethnic Hungarians, specifically mentioned in the December 1991 Constitution.)

Twelve years later the Slovenian Government has still not yet acted to fully redress this massive violation of human rights. Critics of this radical action by the Slovenian government have sometimes characterized the mass erasure as ‘soft genocide’ or ‘administrative genocide.” A more appropriate term is probably ‘administrative ethnic cleansing’ or ‘civil death.’ By whatever description, redress for the mass ‘erasure’ is still badly needed. In other historical contexts this kind of radical action which in and of itself is a massive violation of human rights, has been a step toward more extreme actions including mass expulsion and even genocide. In the case of Slovenia, the izbrisani were targeted for elimination solely on account of the non-Slovene groups into which they were born. Furthermore, this ‘administrative ethnic cleansing’ on February 26, 1992 in Slovenia can be viewed as a contributing factor to the radicalization in former Yugoslavia which only a few months later saw violent ethnic cleansing in Bosnia and Herzegovina.

The policy of “mass erasure”, which could also be called mass denationalization, must especially be condemned because it was a partially successful policy, causing over one-third (12,000 out of 30,000) of the targeted population to leave Slovenia. When officials asked an izbrisani for his old Yugoslav passport the top right corner would be cut off, making the document useless and marking the bearer for further discrimination. The izbrisani (erased residents) were not forced out at gunpoint and their homes were not burned down as in Bosnia, nevertheless they lost their jobs, medical benefits and sometimes were deported for minor offenses. The multiple possible translations of the term “izbrisati” (erase, red pencil, rub out, score out, scratch out, delete, expunge, obliterate) shows the impact the policy might have on a person. In Slovenia, seven izbrisani committed suicide. Ultranationalist politicians characterized the izbrisani as war criminals, swindlers and undesirables.

The radical ‘mass erasure’ of February 26, 1992 took place eight months after Slovenia declared independence from Yugoslavia on June 25, 1991. The erasure occurred just days after Slovenian Athletes participated for the first time in Olympic competition at the XVI Winter Olympic in Albertville, France. Acceptance into the United Nations was still three months away (May 22, 1992). Notably, Slovenia was not at war at the time the ‘mass erasure’. The previous summer war with Yugoslavia had lasted only a few weeks ending a with European Union sponsored agreement calling for withdrawal of Yugoslav Federal troops from Slovenia and the demobilization of Slovenian troops. Furthermore the ‘mass erasure’ came after the completion of a new Constitution is which Slovenia committed itself to protect human rights and fundamental freedoms (Article 5, and Articles 61 to 63).

For the past 12 years the status of the 18,000 izbrisani who remained in Slovenia in limbo status, has been unresolved. This year, after much delay and pressure from Human Rights groups, the European Union, and judges within Slovenia, the government may soon act to reverse the policy and compensate the victims of erasure.

Presently Slovenia is scheduled to join the European Union on May 1, 2004 and will also soon join NATO. The European Union and Council of Europe are providing important guidance toward a positive resolution of this issue. If this should occur the case of Slovenian izbrisani may become an important precedent for other countries which have pursued policies of mass denationalization. Other countries which have pursued such policies include Cambodia (ethnic Vietnamese 1993), Myanmar (Rohingya Arakanese 1992) and Syria (Kurds 1962). Another set of countries conducted mass denationalization followed by mass expulsion, including Ethiopia (Persons with Eritrean affiliation 1998), Bhutan (Lhotshampas – ethnic Nepalis 1991), Vietnam (Hoa – ethnic Chinese ‘boat people’, 1978-1979), France (ethnic Germans in Alsace-Lorraine 1918-1920). Seen together, these cases along with that of Slovenia, demonstrate that policies of this type can create large-scale international refugee problems.

Mass Erasure (or mass denationalization) can not be viewed solely as a matter of domestic policy, but must be viewed as a matter of international concern. Civil Society organizations within a country and outside it, along with regional intergovernmental organizations (such as the European Union) must hold countries which engage in policies accountable for their actions. This case of a massive human rights violation is quite different from other cases of atrocities, massacres, crimes against humanity and genocide. Still if global civil society is to truly prevent genocide instead of only halting it or afterward assisting the victims, we must also look at cases such as this one. Some governments will not stop with mere ‘civil death’, but will seize opportunities to take still more radical measures such as internment, expulsion or physical elimination of targeted population groups.[/quote]

Tole si kar prebiraj sama namesto kakega lepe pravljice. Kaj pa v tujini vedo, kakšni vse se skrivajo med tistimi, ki se štejejo v kvoto t.i. izbrisanih (ne zanima jih državljanstvo kot tako ampak money money!). Pa o tem ne bi zdaj.

Sicer pa, zanima me, kakšen odziv bi kdorkoli od nas doživel s takim stilom razmišljanja in pisanja, kot ga ima Žogca, v Srbiji – o Srbiji in Srbih, kot to ona počne v Sloveniji o Sloveniji in Slovencih!? Jezik Slovencev sicer ima rada, dežele in ljudi, kjer ga govorijo pa niti najmanj! Tudi zato veliko Slovencev (in tudi neslovencev po rodu) tako razmišlja o t.i. izbrisanih, kot razmišlja – nenaklonjeno. Da o tem, da skoraj vsak Slovenec ve za kakega neslovenca, ki je kalkuliral z državljanstvom, pa se mu ni izšlo, niti ne govorim. Nenazadnje je tu lahko tudi vprašanje poštenosti do tistih, ki so si korektno in v roku uredili vse potrebne dokumente.

Money je vse, kar znaš? Je tale članek prehud zalogaj zate?

Srbi??? Imajo na najboljših in najdražjih lokacijah v Beogradu ciganska naselja. Slovenci ne morete najti dovolj zakotnega kraja v tej mali državi, kamor bi namestili teh nekaj svojih ciganov. Beograd je mesto, ki sprejme vsakogar. Kdor ni bil, ne ve. Aja, mimogrede, v Srbiji govorim čez Srbe in hvalim Slovence.

Slovenija je dežela? Jaz sem mislila, da je država.

… morda tudi zate? Lahko negiraš, da ni v ozadju samo to – Money!

Sama si o sebi povedala več, kot si misliš. Včasih smo takim ljudem rekli zdraharji. Si mar mislila, da boš s tem načinom zaslužila pohvalo? Jok, brate, odpade! Torej lažeš in žališ vedno, ne oziraje se na kogarkoli?! Zdaj mi je bolj jasen marsikateri tvoj post tule!

Se vidi, da ne maraš naše dežele, sicer bi že slišala tale naš slogan, ki opisuje mojo, našo DRŽAVO – Slovenija, moja DEŽELA! Moja je, tvoja pa več kot očitno ne.

Jaz angleško znam skoraj tako dobro kot slovensko. Ne, zame je to povsem nezahtevno besedilo.

Ne, lažem ne. Vem, kaj je pri Slovencih slabega. In vem, kaj je pri Srbih slabega. To si upam povedati naglas. Tako Slovencem. Kot Srbom.

Ali mogoče veš, iz katerega leta je ta slogan? Jaz vem. Takrat Slovenija še ni bila država. Danes ne.

Vem, vem, da vi pravoverni odločate o čem, čigava je Slovenija in čigava ni. Veš, draga moja, v dokumentih mi piše slovensko državljanstvo in slovenska narodnost … Tako da …

Najslabših značajev so ljudje, ki niso ne tič ne miš. Mešanci, po domače. Ne vedo kam pašejo, ne vedo, kaj bi radi, skratka so “izgubljeni v vesolju”. So reveži in so nevarna bitja. V njih se tepeta dva svetova. Taki ljudje niso sposobni biti zvesti nobenemu polu v sebi. In ti žogca si ena izmed njih..

Ok, če zate to ni laganje, je pa hinavščina! Pač, to je zgolj tvoje osebno mišljenje. Če tudi sicer živiš in delaš v tem stilu in prepričanju, bogi tisti, ki prehodijo del poti s tabo. Nič ni narobe, če poveš nekomu, da dela nekaj slabo, povsem človeško in humano pa je, da znaš tudi pohvaliti, čeprav ti gre težko z jezika. Pa sploh ni važno, kdo je tvoj sogovornik!

Sploh ni važno, kdaj je bil slogan izumljen. Dejstvo je, da smo ga Slovenci vzeli za svojega. Kaj pa tisti – SLovenija, dežela prijaznih ljudi? A bi bolje zvenelo – Slovenija, država prijaznih ljudi?

Kar se pa tvojih dokumentov tiče – piše že piše! Sama si že enkrat pisala, da nisi Slovenka, torej je res kar pravijo, da papir prenese vse!

Dejstva:

Slo državljanstvo so avtomatsko dobili samo tisti, ki so bili rojeni na območju Slovenije in so imeli tudi starše rojene v sloveniji. V ostalih primerih se je moral vsak posameznih odločit kako bo stvar uredil (tudi moja mama, ki je rojena v Novem Sadu) ker smo se odločili za DEMOKRACIJO kjer se človek sam odloči kaj bo v dani situaciji za njega najbolje. Tako je bilo tudi v času po osamosvojitveni vojni. Eni so se odločili in prevzeli Slo državljanstvo (cca 180000) eni pa so špekulirali in posmehovali…

Nihče ne more biti kriv za posameznikovo odločitev razen njega samega. Časa za odločitev je bilo več kot leto in tisti, ki so to želeli so stvari uredili (govorim iz lastnih izkušenj)

Stalno prebivališče ni bilo pogojeno s prevzemom državljanstva ampak si lahko prevzel tudi status tujca s stalnim prebivališčem in dovoljenjem za delo v Sloveniji. Pa tudi to tistim,ki zdaj trdijo, da so izbrisani ni ustrezalo.

Pravni red pozna samo državljane, tujce in ilegalce. Če nisi prvo in nisi drugo si torej lahko samo tretje…ilegalec in točno to so ti ljudje.. Ilegalci z LASTNINO v Sloveniji in tega jim nihče ne oporeka. Dejstvo je, da bi jih bilo potrebno namestit v prehodne domove ali vrnit v državo izvora že 12 let nazaj.

Žogca zdaj pa odgovori na nekaj vprašanj:

1.iz katerih registrov bi naj bili izbrisani?
2.kakšen bi po tvoje bil pravi postopek, da se ne bi zgodilo to kar se je? (ne pozabi,da ti ljudje niso želeli biti ne tujci in ne državljani)

L.P.

p.s.
Kot sel že večkrat poudaril, je med temi ljudmi zagotovo tudi kakšen, ki se ni mogel odločiti, ker je bil pač ves čas odsoten. Temu je potrebno priznati napako in tem desetim plačati odškodnino, vse socialne prispevke za nazaj itd… ostale pa bi državno tožilstvo moralo tožit zaradi javnega klevetanja države.

Mi nismo nobeni reveži. Mi smo mnogo bolj bogati kot vi. Vse, kar imate vi eno, imamo mi dvoje. Predvsem pa imamo širino. Če me že primerjaš z živalmi … Mešančki so mnogo bolj zdravi kužki kot tisti s pedigrejem.

Tako je. To sem napisala ali izustila vedno takrat, ko sem se sramovala, da imajo tako nestrpni ljudje karkoli skupnega z menoj.

Forumata, jaz se podrobno z izbrisanimi nisem ukvarjala. Vem pa, da so takrat mnogi bili v hudih stiskah, ker preprosto niso vedeli, kaj se bo zgodilo. Jaz sem takrat ravno končevala osnovno šolo. In vem, da je oče od enega od sošolcev šel dol, ker so (ne vem, kdo) govorili, da se ne bo ne vem kaj dogajalo. Družino pa je pustil tukaj. Ko naj bi družina spet prišla skupaj … Sošolko pa so starši odpeljali v Črno goro skupaj z bratcem. Ona je hotela ostati, ker je od prvega leta dalje živela tukaj. Ko je bila polnoletna, je hotela nazaj. In ni več mogla. Takšnih stisk in zgodb je veliko.

Samo te stiske nismo bili krivi Slovenci. In jih tudi nismo dolžni reševati.

Mi nismo nobeni reveži. Mi smo mnogo bolj bogati kot vi. Vse, kar imate vi eno, imamo mi dvoje. Predvsem pa imamo širino. Če me že primerjaš z živalmi … Mešančki so mnogo bolj zdravi kužki kot tisti s pedigrejem.[/quote]

Zelo slaba tolažba.

Če je obiskovala OŠ v Sloveniji, bi morala še kar dobro znati slovensko.

In to bi bil lahko le plus pri postopku za pridobitev državljanstva.

Pač vsak primer bi morali obravnavati individualno.

Tudi v tem primeru, ki ga opisuješ je šlo za njihovo odločitev… Odločili so se starši, kot zakoniti zastopniki mladoletne osebe. Starši bi lahko poskrbeli, da bi vsaj otroci imeli slovensko državljanstvo. Zano je da so Kontrole, ali si se res odpovedal staremu državljanstvu bile nikakršne zato ima veliko ljudi, ki so si takrat stvari urejali dvojno državljanstvo (jih kar nekaj poznam).

Vse je bila samo stvar odločitve. Tudi kasneje se je dalo pridobit slovensko državljanstvo po krajšem in lažjem postopku in še vedno ga lahko vsak pridobi .. je pa zdaj še malo težje…

Nisi napisala kako bi se naj po tvoje stvar urejala..Sicer pa sem isto vprašanje postavil že pred časom in mi niti en vneti zagovornik ni odgovoril medtem, ko sem sam podal vse argumente zakaj je to bil EDINI način.

L.P.

Tako je. To sem napisala ali izustila vedno takrat, ko sem se sramovala, da imajo tako nestrpni ljudje karkoli skupnega z menoj.[/quote]

No, hvala, zdaj sem pa jaz nestrpna, ker sem te ujela z roko v “mamini škatli medenjakov”. Sama si kriva za to. Torej izražaš pripadnost oz. narodnost glede na trenutne potrebe. Bravo! Vredna si sama sebe!

S tabo (oz. s takimi kot ti) prav gotovo niti nočem imeti nič skupnega. Tako da, kar mirno bodi danes tisto, kar si za današnji dan (ups noč) izbrala, da boš! Uživaj v svojem kameleonstvu in v prepričanju, da smo nestrpni vsi drugi, samo ti ne.

Žogca tako smo v predhodni seansi na to temo debatirali

http://med.over.net/forum5/read.php?186,3460458,3460823#msg-3460823

L.P.

Ne, ne glede na potrebe. Nikoli glede na potrebe. Glede na počutje. Ko berem ksenofobne izjave čistokrvnih Slovencev s pedigrejem, raje nisem Slovenka.

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/278077/

Ko ne gre tako kot ti hočeš, smo pa ksenofobi. Kaj drugega niti nisem pričakovala, glede na vse prej povedano.

V mnogih temah ste mnogi imeli veliko za povedati čez vse nečistokrvno, čez vse drugačno, čez cigane, čez … Mnogi izmed vas ste ksenofobi. Naj to priznate ali ne.

O izbrisanih oziroma prebrisanih smo Slovenci dovolj videli in slišali. Če si živel v mestu kot je moja soseska, kjer je mrgolelo jugosoldateske, kako so jo leta 1992 podurhali v svojo otađbino, potem pa so se počasi in skrivaj vračali v Slovenijo in zamudili rok za prijavo državljanstva , ali pa tisti, ki so vseskozi živeli v Sloveniji in zaradi balkanskega ponosa niso hoteli državljanstva, takim ničesar ne dolgujemo. So špekulanti kot taki na forumu, ki še vedno trdijo, da imajo prav.
In , da sploh upate izbrisane primerjati z Argentinci, to so Slovenci, ki nimajo trohice balkanske krvi. Niso sodelovali in goljufali v osamosvojitveni vojni in imajo vso pravico , vrniti se domov.

V moji soseski mrgoli upokojenih jugo oficirjev s krasnimi penzijami, saj vemo, kakšne plače so imeli v času Juge. Ko se sprehajajo z rokami na riti in govorijo v svojemu jeziku, ga med pogovorom vprašaš: koliko let živite v Sloveniji? Odgovor: trideset godina. Niti jezika se nočejo naučiti, znajo pa molsti Slovenijo. Do kdaj bomo to gledali???