izgled 8 m po porodu
sem se počutila kot ti, ravno pred kakim mesecem, ko je bil sinček star 8 mesecev. s to razliko, da mi spimo celo noč. ne počutim se preutrujena, se pa ne počutim kot v koži pred nosečnostjo. zdaj je sicer malo bolje, ne še čisto kot prej, vendar bolj optimistično.
recept: pobarvala in postrigla sem se (že to, da te nekdo drugi opere in posuši je kul), kupila sem si novo jakno, nekaj drobnarij zase, včeraj sem bila na tajski masaži. Evo. se počutim precej bolje. me teži še nekaj kilogramčkov in še kaj drugega, toda korak za korakom! privošči si nekaj zase, pa hitro!
Evo, tudi jaz 8 m po porodu. Za spanje se ne pritožujem, sploh pa mož že od 3. meseca dalje vsak vikend prevzame jutranje previjanje in hranjenje:)
kil imam toliko kot pred nosečnostjo, po 3 mesecih dojenja sem jih imela še precej manj, potem je sledila “redilna dieta”, če ne bi bila taka, da ne bi bila všeč ne sebi ne možu.
če imaš to srečo da otrok čez dan spi, potem spi z njim, vse te bo počakalo, razen če imaš dobro vilo ki ti bo počistila. sicer pa najprej se ne obremenjuj če ni tako pospravljeno kot je bilo preden si imela otroka, ker zraven majhnega otroka ne moreš imet sterilnega stanovanja. če se lahko obrneš na stare starše, potem jih včasih poprosi da imajo tvojega malega škrata takrat si pa potem lahko v miru in tudi hitreje pospraviš. sicer pa v vse vključi partnerja. vem dajat nasvete je lahko, realizirati pa težko, sem dala to skozi, z eno malenkostjo, mi čez dan nismo spali, ni bilo varijante.
Še ena se javlja,..
Je precej naporno, ne naredim skoraj nič, tamala čez dan nič ne spi. Malo je v stajici in takrat si lahko utrgam kakšno minutko.
Kilogrami so skoraj na istem, no 2 kili viška, postave več ni.:), Kaj čmo tudi to je del materinstva. Vendar delam na tem, pred mesecem sem se vpisala na pilates. Pomaga. Se odklopim vsaj za tisto uro.
Nasledne zadeve meni pomagajo, ko se počutim slabo, kava s prijateljico, čvek po telefonu, dolg sprehod s tamalo v vozku, si kupim kašno malenkost, frizer, pa občasno malo na netu visim.:)
Šest celih pet mesecev po porodu izgledam kot sam poden.
iti ne morem nikamor brez tamale, ker se dere dokler ne pridem nazaj. Ma je vseeno, če je to ena ura ali pa dve. Hvala lepa, več ne bi poskusila, ker je potem še umiriti več ne morem.
čez dan spi samostojno samo, če jo gugam v vozičku.
Zvečer gre pozno spat, ob enajstih, pa tudi takrat nič ne morem, ker se že čez pol ure zbudi in če me ni zraven, gremo še enkrat. Ponoči seveda mora papat, vmes pa poslušam nočne more dveinpolletnika, ki z glavo buta v vse stranice postelje in zraven vpije ter kliče mamo, to je sploh zelo kul.
Sicer pa sem ves čas razpeta med malo in starejšim, ki sta sposobna neverjetnih napadov ljubosumja istočasno in plezata po meni.
Tamala je sicer pri meni v naročju ali zraven mene sedeča v košku zlat otrok. Joj, ali sem omenila, da ima čas v košku omejen rok trajanja?
Za zrihtat mi zmanjka energije, ker moraš računat, da se tamala dere ves cajt, ko ni pri meni. To človeka začne psihično najedat. Na svete cajte si res glavo celo umijem.
Postavca ena A, frizurca super, kilce ravnotaprave, obleka vsa nova in zadnji hit … pa vedno čista, sem pozabla omeniti. Makeup, … ha.
Ko pogledam v ogledalo, ne bi sploh šla med ljudi ampak moram, da se tamala prezračita. Pa jaz tudi.
Pa mam dobrega moža, samo mislim, da ga malo daje pristni stik z mularijo. Tukaj se pa ne da nič kaj dosti pomagati. S tavelikim se že pobereta ampak s tamalo pa samo, če je v mojem naročju ali pa če sem jaz vsaj na dosegu rok. Toda to le izjemoma.
Najeda tudi že možu, pogovorit se nimava kdaj, ne počuti se preveč uspešen v svoji vlogi pa še jest sem zares prava nimfomanka sredi noči… malo morgen.
No, to je bilo mojih pet minut, ko mi tamala trdno spi v naročju. Ko jo bom odložila, bo takoj spet pokonci.
Ja, tole je bila izpoved bivše in bodoče depresivke, razen, če ne bo česa ukrenila. Kaj le?
A se zdaj katera počuti kaj bolje?
Jaz se.:-)))
Pa upam, da bo še kdaj kak dojenček, samo do takrat bi prva dva spravla v red.
Lepe praznike vsem.