izgorelost

Izgorelost, vzrok najpogostejše odsotnosti iz dela. Hmmm pa gre res za izgorelost zaradi dela, ali ni morda to nesposobnost se soočati z lastno nesposobnostjo in dejstvom, da nečesa ne zmoremo, ker smo stari, nesposobni, nekvalificirani…….?

Ko sem se jaz soočila z dejstvom, da svojega dela več ne morem opravljati vsaj tako dobro, kot ga želim, sem si morala tudi priznati, da se staram, da je moj čas minil, da me mlada genaracija prekaša, da je bolje, da se zaposlim na slabše plačanem in manj zahtevnem delovnem mestu, če hoče ohraniti zdravje.

Ko sem potem po nekaj letih prepoznala še, da tudi na tem mestu več ne zmorem, sem popolnoma izpregla in se odločila ostati doma, ker pač imam možnost.

Gledam pa okoli sebe, ljudje goltajo raznorazne zadeve, da zdržijo tempo, imajo dovolj, da bi se lahko upokojili-umaknili, ampak ne!

Mi kdo od vas razloži zakaj je tako? A se nimate toliko radi, da bi nekaj pametnega storili zase in za družbo?

Ups, 2 teme z istim naslovom, avtorici prve teme se opravičujem, ker nisem bila pozorna na dogajanje na forumu.

Kdo pravi da so stari , nesposobni, ljudje izgorevajo pri 20, 30, 40…službe zahtevajo 24h/7.

Ljudje imajo kredite, stroške….ne morejo vsi si privoščiti na nižje plačano delovno mesto in ostati kar doma!

Potem je potrebno zmanjšati pričakovanja in se spustiti na realna tla. Kaj ti bo pomagal ves denar, stanovanje……….,  če te ne bo več?

V mnogih službah obstajajo grozni ljudje, ki nalagajo delo ta pridnim (delovnim), tiste, ki pa nočejo delati, pa hvalijo in jim dajejo na razpolago rezultate ta pridnih. Takih psihopatov (teh groznih ljudi) ne bi smel zaposliti nihče. In nikoli. Ampak izkušnje kažejo, da se ravno taki psihopati prigrebejo na vodstvena mesta in tam puščajo za samo mnoga trupla izgorelih. Sram jih ni. Vesti pa tudi nimajo.

No ja, zakaj pa vztrajaš med takimi?

Zato, ker ni prav, da oni ostajajo, izgoreli zaradi njih pa odhajamo. Treba je ostati in jim pokazati, da so pač psihopati in da jim v organizaciji ne bi smelo biti mesta.

Mazohistka, torej je tako prav.

Povedala sem ti rešitev, kako zmanjšati izgorelost v podjetjih. Torej s tem, da se upremo psihopatom in izkoriščevalcem. S kakšnimi poimenovanji me boš zato obkladala, naj ostane tvoj problem.

Pa si ziher, da so drugi problem in ne tvoja sposobnost? Kaj pa, če vseeno nisi tako dobra delavka, kot si misliš?

Če izgoriš zaradi dela in okolja v katerem delaš, potem iz nekega razloga nisi za tisto delo!

Da, prepričana sem, da sem izgorela zaradi psihopatologije drugih. Si ti prepričana, da daješ dobre nasvete?

O nasvetih sem prepričana, ker jaz nisem zbolela, sem v odlični psihofizični formi, zaradi sposobnosti se soočiti z dejstvom, da sposobnejši in bolj ambiciozni od mene niso psihopati, pač pa ljudje, ki imajo drug pogled na življenje, na meni pa je ali sodelujem z njimi ali ne!

Ti pa praviš, da so za tvoje počutje krivi drugi, ampak zate grem ne za druge, torej!

Tvoje sklepanje je popolnoma napačno (že v uvodnem postu pišeš vse napačno). Zato nisi primerna za dajanje nasvetov. Zlasti pa ne soli pameti tistim, ki imajo od tebe drugačne izkušnje in so sami našli dobre rešitve. Pika.

Jaooo eni ste večne žrtve, v resnici ste pa nesposobni!

Ne bo držalo. Izgorijo vedno najbolj sposobni. Kako da tega ne veste, sposobnjakoviči in pametnjakoviči? Aja, ker niste ne sposobni in ne pametni. Zato pa ne izgorite. Morda ste celo vi tisti psihopati, zaradi katerih izgorevajo drugi. Meni je prav; zdaj se tudi takim znam upreti. In naj bo to vodilo vsem, ki se soočajo z groznimi ljudmi v svojih službah: upreti se je treba!

Izgorijo najbolj sposobni, pa moreš biti debil, da kaj takega verjameš!

Pameten človek nikoli ne izgori, če posluša svoje telo in ve, kdaj se je treba ustavit. V tem je point.

Preberi moj prvi post zgoraj, da si razjasniš osnovne pojme, kaj se dogaja v nekaterih firmah in s kakšnimi ljudmi imamo nekateri opravka. Pa še potem ne pametnjakaj, prosim.

Glej, to da nisi posebej inteligenten, sva že ugotovila. Tako da ne pametnjakaj.

Smiri živce. 🙂

Vem kako je po firmah. Tudi pri nas nič drugače. Je pa vprašanje, koliko dosežeš? In za kakšno ceno? To je odločitev posameznika. Vzemi ali pusti. Vedno pa obstaja plan B. Torej, ven iz toksičnega ozračja in odhod drugam. Za to je pa potreben pogum. In bi blo za drugo temo.

Popolnoma se strinjam s tabo škoda da te ne poznam bi lahko kako več rekli na to temo …..tudi jaz sem izgorela točno zaradi takih psihičev

Zakaj za drugo temo? Ženska je pač prepričana v svojo sposobnost in to, da so za njeno osebno stanje krivi drugi! Jo še čaka veliko dela, preden bo dojela, da je njeno zdravje samo in le njena odgovornost.

Po moji oceni nima pogumna, ne pameti, da si ne bi škodovala!

Naka, nič odhoda. Svojo firmo in svoje delo imam rada in sem pri svojem delu dobra. In noben psihopat mi tega ne bo vzel. Lahko se pa bode z mano, če se hoče. Ne bo mu lahko in tako je prav. Ne morejo izkoriščevalci in šikanerji dosegati več kot tisti, ki delajo (delamo) pošteno.

Lej ne poznam zadev, ampak po tvojem pisanju sodeč si trmasta in neprilagodljiva, ter ne znaš prevzeti odgovornosti niti zase. Ljudi ocenjuješ za psihopate, pa verjetno nisi iz psihiatrične stroke. Torej iz dejstev sklepam, da se te je bolje ogniti, kot pa se bosti s teboj. In naj bo tako.

Haložanka, vedno je tako.

Za vse kar se nam dogaja, je kriv nekdo drug. da bi pa pobrali šila in kopita, pa čez drn in strn STRAN od tega, kar nam pije kri ter razžira psiho in zdravje,….ne to pa ne.

Lahko se upreš, ja. In če rata, super. Problem je, ko se zadeve ne premaknejo nikamor. In si nemočen. Takrat je čas za odhod. Če daš kaj na sebe, seveda in za svetlejšo prihodnost.

Vem, kaj pišem. Sem dala to čez. Bila podnajemnica…Brez “bogatega” moža za sabo….ki bi me finančno kril za nekaj časa… 🙂 Dala odpoved. Najboljša stvar, kar sem jo kdaj naredila. Stvari se vedno nekako uredijo.