Za šolo v naravi potrebujemo smuči, v bistvu nimamo ničesar.

Ne znamo smučati in še nikoli moj otrok ni stal na smučkah.

Šola nima dovolj – sem danes izvedela, torej zanima me, če kje obstaja izposojevalnica smuči?

Ne me obsojati, ne mi pametovati, res ne znam smučati in moj otrok tudi ne.

Ne me spraševati zakaj šola ne da… ne vem zakaj ne.

Mi imamo 3 punce, torej tri pare. Napiši iz kje si in kdaj bi potrebovala, pa se morda uspemo zmeniti. 2× Elan-ke, 135 cm in 1× 120 cm (vse troje začetniške allround-ke), vezi nastavljene na 35, 32 in 23 kg  pancerji 2x 38,5 in 1×33. Čelade spet 2x M in enkrat S. Smučarske hlače 2×36 (črne in bele) in 1x 134 (?) v rdeči barvi. Vse dekliško (in novo).

Sicer pa proti plačilu, kolikor vem, izposoja Hervis opremo. Glede cen se mi ne sanja.

Mi tudi ne smučamo, ker je to enostavno izven naših družinskih finančnih zmožnosti. In moram reči, da mi gre to posiljevanje šol s to smučarsko šolo (zimska šola v naravi) skrajno na jetra. Baje, da je pri nas standard, da zna vsak otrok smučati – kot to, da zna plavati (kaj?!?!?! to je nekaj povsem drugega). In tako vlačijo vsako leto vse več ne-smučarskih otrok na tečaje smučanja. Pri čemer je jasno, da če otrok prej ni smučal, tudi v prihodnje ne bo – ker doma nimamo niti opreme, niti seveda v prihodnje ne bomo hodili družinsko smučati, ker še naprej ostaja finančna ovira.

Skratka… pri nas so si otroci vsi izposodili opremo v šoli. Sicer je šola grozno težila s tem, da naj si sami priskrbimo, si izposodimo, ne vem, kaj… mi nimamo in si ne bomo izposojali od ne vem koga že. Če šola to organizira, naj zagotovi še opremo. Pri čemer šola nenehno jajdikuje, da je vsako leto več otrok, ki si želijo pri njih izposoditi smuči (a, bejž, le kako to?!)

Moji otroci pač ne bi šli, če si ne bi mogli v šoli izposodit. Oziroma bi močno razmislila, ali je vredno iti v iskanje opreme, če ta opcija ne bi obstajala.

Pri tem pa še: otroci so na teh smučarskih tečajih malo na snegu (začetniki), prvi dan se učijo samo to, kako se obuti in zapeti, pa po eni smučki se drajsajo naprej in nazaj. Drugi dan podobno, s tem, da imajo obe smuči pripete in se spet drajsajo po ravnem sem in tja. Tretji dan se malo s palicami začenjo porivati (po ravnem) sem in tja, četrti in peti dan pa se mogoče malo po enem zelo položnem klančku zapeljejo.

In to pri otrocih, ki bistveno hitreje napredujejo, če jim daš priložnost in jih porineš v izziv. Ne vem, jaz sem grozno razočarana nad temi šolami. Ja, za tiste, ki že nekaj znajo, je super in jih res naučijo še več, za začetnike je pa… tudi če ne.

Skrakta, vztrajaj v šoli, da če organizirajo, naj organizirajo za vse, kar pomeni tudi oprema.

Ja, Hervis ima pa tudi druge športne trgovine.

Se pa strinjam s predhodnico pred mano.

Sicer ne vem kako je sedaj, ampak iz mojih časov imam zelo slabe spomine. Pri nas so takrat tudi vsiljevali šolo v naravi na smučišču. Seveda lokalna smučišča, ki so bila poceni in niti nočitev ne bi bilo treba plačat, niso bila ok. Je bilo treba it daleč, na na fensi smučišče. Šola ni nikomur, ampak res nikomur posodila opreme.

Jaz sem sicer znala smučat, opremo sem tudi imela (vedno rabljeno, ampak to ni problem), ampak zame je bilo pa predrago vse te nočitve, smučarske karte. Takrat je bilo tako, da smo tisti, ki nismo mogli plačat pač ostali doma in imeli pouk.

Močno upam, da imajo sedaj to kaj drugače urejeno. Ker avtorica pred mano ima zelo prav.

Itak je nesmiselno nekoga silit v smučanje, če ne želi in potem spet ne bo smučal. Če pa že, naj pa opremo dobi.

Aja sem pa bila v šoli v naravi na Debelem rtiču. Draga reč, naučili smo se pa kaj? Nič posebnega. Plavat pa sploh ne. Enkrat samkrat smo bili v vodi in neplavalci samo noge namakali. Taka kvaliteta je to bila.

Jaz sem mnenja, da se potrudite in to otroku omogočite. To govorim iz lastne izkušnje. Meni so starši tudi do nekje 6 razreda omogočali, da sem se udeležil smučarskih dnevov.

Eno leto kasneje nisem šel in sem izbral pohod, ampak to zato, ker nisem imel smuči servisiranje. Takrat še ni bilo na vsakem vogalu servisa in prodajalne. Še eno leto kasneje so me sošolci prepričali naj vseeno grem. Izleti so bili vedno planirani po tem ko je zapadel sneg, skratka na hitro.

To je privedlo do tega, da sem se smučal s neustreznimi smučami, kar je bila prava muka. To je privedlo do tega, da 15 let potem nisem stopil na smuče.

Sedaj je to moja najljubša aktivnost od vseh, ki se jih lahko spomni človek. Imate pa že v svojem imenu nekaj rešitev.

To, kar si na koncu napisala, je pa cista laz za slovensko solo smucanja! Ucim smucati v solah v naravi in to, kar si ti napisala, da se pocne en teden, se pocne en dan. Pa ne cisto tako, ampak prilagojeno. Drugi dan (vcasih ze prvi) gremo na sidra ali kroznicke. Veliko otrok je po enem tednu samostojnih na rdecih progah. Ostali pa po modrih. Razen tistih 1-2 na generacijo, ki jim motorika reeeeeees ne gre.

Hvala.

Imam sina in je velik 150 cm in ima številko noge 38 – 39.

Kakšne smuči potrebuje, mi ni sploh jasno.

Ker je v razredu tudi nekaj bulijev,  je sam prosil, da ne bi imel roza smuči.

Bomo najprej poskusili v Hervisu. Hvala.

Potrebuje smuči od 130 do 140 cm. Idealno 135-140 cm.

Št. Noge pri pancerjih nima veze. Št. Se označujejo s cm. Če ima sin velikost stopala npr. 24-25 cm potrebuje pancar velikosti 24 ali 25 cm. So pa vedno na pol cm št.

Kaj se pa gredo te šole, da vas tako posiljujejo?

A se jim je skisalo?

Ali naj omogočajo smuči, ali naj odpovejo šolo v naravi, če ne zmorejo otrokom zagotoviti pogojev.

Pi ZDA.

Ali pa naj uvedejo šolo smučanja kje drugje, recimo tam, kjer je na smučišču možna izposoja smuči.

A to imate ravnateljico glupo, ali učiteljico športa? Katera je bolj trčena? A so neumni al kaj?

To je mene razkurilo, pa nimam nič s tem.