Izrečene besede ….
Dobro jutro, prijateji!
Se morda kdo spominja dolgo dolgo nazaj, ko je
na srednjih A………. pisala o besedah, o izrečenih
besedah, o tem, kaj lahko beseda da, naredi, popravi, podre, dvigne, pokoplje ….. Takrat je pisala tako lepo in jaz sem se ji v pravem pravcatem zanosu pridružila. Že kot otrok sem namreč spoznala moč besede. V tistem tihem strahu po tepežki, po tem, da bo moralo moje drobno telesce spet plačati grehe nekoga drugega, sem se zatekla na podsrešje s knjigo, se stisnila v kot in se preselila v svet besed, v popolnoma drug svet, ki je obstajal, takrat sem tako mislila, samo zame. Samo mene je ta svet reševal pred hudim strahom. V knjigi, ki sem jo tako tesno stiskala k sebi, da mi je ob njej postalo prav toplo, kot bi se bila stiskala k peči, so se besede oblekle v najlepša oblačila in mi začele plesati najlepši ples, mi pripovedovati najlepšo zgodbo…. Skakale so druga čez drugo, se prerivale, da bi mi ja čimprej in čimhitreje povedale, kar so mi imele povedati. Nekatere so bile malo jezne, druge so bile tako prijazne in tople …. te besede. Njihov ples me je tako pritegnil, tako močno pritegnil, da sem na svet okrog sebe pozabila, da sem pozabila na lasten obstoj: tudi sama sem postala beseda, ki je skakala iz lista na list in se prerivala z drugimi, rajala kakor še nikdar, stokala pod bremenom drugih, ki so navalile nanjo in se smejala, ko se je kupček podrl. Kako lep je bil svet besed, nepopisno lep.
Mati je bila večrkat huda, klicala me je predolgo časa za njeno pojmovanje, dokler se ji nisem oglasila in ko sem vsa preplašena prišla dol po stopnicah, ko me je tako kruto vrla iz sveta besed, ko sem se komaj spet spravila dol s podstrešja po stopnicah, so se tudi iz nje usule …. besede; a kako drugačne, kot tiste, s katerimi sem pravkar bila, kako drugače so te besede bičale po meni, kako sem se odmikala, kako mi je glava lezla na prsi, duša in uho pa je sprejemala to besedno kazen vsa v trepetu, kdaj bodo besede dobile drugačno obliko.
Z. Modrej pravi:
“Pazljivo izrekajmo besede, kajti izrečene besede imajo posebno moč. Nekje sem prebral, da izrečene ostanejo v zraku in delujejo še takrat, ko ne veljajo več. Kolikokrat nam je žal za besedami, ki smo jih izrekli in le malokrat za tistimi, ki jih nismo.”
Kako res je ta njegova trditev, kako močno podlago je imela misel v mojem srečanju s preteklostjo. Še vedno pluje mimo mene v zraku kakšna beseda, ki mi je bila takrat, v materini sveti jezi izrečena in je tako bolela, bolela bolj kot me je bolela kuhalnica in njen dotik. In v moji zatajevani jezi so tudi bile besede, ki bi jih jaz kot otrok rada spravila z jezika, pa ni šlo in teh se …… res ne spominjam! Spominjam pa se vseh tistih, ki so bile izrečene: besede jeze, besede sreče, besede veselja, besede zadovoljstva, pa spet besede joka in žalosti, besede obupa, besede nepopisne norosti …….
Prijatelji, naj nam torej besede pomagajo povedati tisto, česar se želimo spominjati in naj nas zapusti spomin ob besedah, s katerimi bi lahko žalili ali kako drugače koga prizadeli , naj nam torej ne bodo v pomoč v trenutkih, ko bi z besedo radi jezili. Naj se spomnimo samo tistih besed, ki so odeta v frfotajoča oblačila veselja in radosti, norosti, zajebancije, traparije, nekaj tudi tistih, ki so oblečene v erotična krilca in nas bodo povlekla v besedovanje o seksu in …………., ostale besede, oblečene v močno eleganco, prefinjena oblačila a žal s pomenljivostjo, ki nas bo ošvrknila, tiste pa, po moje, lahko kar malo pozabimo.
Seveda pa, če se bomo potrebovali z nasveti, s poslušanjem, s komentarji, ki bi ublažili našo bol in slabo počutje, potem pa se poslužimo tistih besed, za katere vemo in smo prepričani, da bi jih tudi sami v podobni situaciji radi slišali in prebrali, tistih besed, ki nas bodo popeljale iz te otožnosti, skrbi in potrtosti, takrat pokličimo na pomoč tiste besede, ki bodo ponudile tolažbo in sočutje v stiski posameznika ……
Vidite, prijateji, koliko pomoči imamo, če le hočemo in koliko lahko drug drugemu povemo, če le hočemo: le pravi predalček odprimo in ……… naše so, z njimi lahko počnemo, kar hočemo, naše so in ko jih bomo enkrat dali drugim, bodo vrnjene, tako ali drugače ……. naše so….. te besede.
Še enkrat – eno lepo dobro jutro!
Dobro jutro vsem !
Najprej kratek intermezzo ( no, nismo govorili o replikah na jutranje poste, te ni nihče pričakoval in ne zahteval, ker so tile posti namenjeni izključno jutranjemu futranju naših duš :))..
Nadalje…
uživala sem v branju tegale…
Imam pa eno vprašanje, kako se lahko človek lepo vede in lepo govori, kadar in če ima nasproti človeka, ki so mu vsa razglabljanja o človeških čutih tuja ?
Tkole !
Čau, zajček
Dobro jutro vsem!
Tudi mene to zanima zajček!Predvsem,kakšnen postane človek,ki je s takimi besedami bombandiran skoraj dan za dnem….v neskončnost že ne gre..posledice pa sigurno so…kakšne? Kaj mislite?Men se ne sanja!!!A vem,da so!!
Dobro jutro vsem tudi z moje strani.
Dežek lepo pada, fino se je ohladilo, meni prav paše , da ni še tako vroče.
Besede, besede. Z eno samo lahko enkrat narediš veliko škodo, drugič veliko korist. Znati z besedami vsekakor ni lahko.
Še ena misel o besedah :
Prijazne besede so lahko kratke in enostavne, njihov odmev pa je neskončen.
………………………………………………………………………..Beth Johnson
Lep dan vsem, pa čeprav ni sončka.
Haha, bizgeci…..
Zajček, sem probal, poznam , kako je to. Trudiš se in trudiš, pa besede ne padejo na plodna tla. Pa bob ob steno. Pa skozi eno uho noter, skozi drug pa ven. Hudič je to. Samo če človek ne zna poslušati in je že odrasel, mu ni
pomoči. Žal. Bolj se trudiš, slabše je. Predvsem je pa brez veze živce zgubljat, saj škoduješ samo sebi. Moj nasvet je, da ne siliš preveč. Moraš pač vzeti v zakup, da ne gre.
Draga Mariči,
vse, kar bi si želela sedaj narediti je, da bi te lahko objela, če bi le z objemom lahko ti dala lepo otroštvo, brez grenkih besed, da bi se te besede spremenile v sladke besede, v besede, katere bi MORAL poznati vsak otrok.
Dobro jutro in en lep pozdravček tudi vsem ostalim od Sandre S. ali po tanovem od pikepoke.
Poljubček.
Pikapoka
Živeti- to ne pomeni delati temveč ljubiti z besedami in dejanji.