Izredne razmere
V zadnjem času vedno pogosteje slišim opozorila o morebitnih izrednih razmerah – vojni, pomanjkanju, celo popolnem kolapsu sistema. Vsak dan se pojavljajo članki, debate in nasveti, kako naj se pripravimo. Priznam, da me včasih prešine misel, ali gre zgolj za strašenje, ali pa je res nekaj na tem.
Ko se ozrem okoli sebe, ugotovim, da nimam ničesar posebej pripravljenega. Seveda, doma imamo nekaj osnovnih zalog – hrano za nekaj dni, vodo, zdravila, ki jih redno uporabljamo. Toda če bi se res zgodilo kaj hujšega, ali bi to zadostovalo? Imam občutek, da ne. Ko poslušam ljudi, ki imajo pripravljene nahrbtnike za preživetje, zaloge hrane za mesece in celo načrte za evakuacijo, se vprašam, ali sem jaz tisti, ki je naiven, ali so oni preprosto preveč prestrašeni.
Na drugi strani pa me skrbi, kako hitro se lahko vse spremeni. Zadnja leta so pokazala, da so izredne razmere lahko bližje, kot si mislimo – pandemija, energetska kriza, naravne nesreče. Zgodovina nas uči, da je dobro biti vsaj malo pripravljen, pa čeprav ne verjamemo v najhujše scenarije.
Kje je torej prava mera? Bi moral tudi jaz začeti zbirati zaloge, delati načrte in se pripravljati na nepredvidljivo? Ali pa gre le za še en val strahu, ki ga poganjajo mediji in tisti, ki v tem vidijo poslovno priložnost? Za zdaj ostajam pri tem, kar imam – osnovne zaloge, nekaj zdrave pameti in upanje, da bo svet vseeno ostal vsaj približno tak, kot ga poznamo.
Realist800, 26.03.2025 ob 19:17
V zadnjem času vedno pogosteje slišim opozorila o morebitnih izrednih razmerah – vojni, pomanjkanju, celo popolnem kolapsu sistema. Vsak dan se pojavljajo članki, debate in nasveti, kako naj se pripravimo. Priznam, da me včasih prešine misel, ali gre zgolj za strašenje, ali pa je res nekaj na tem.
Ko se ozrem okoli sebe, ugotovim, da nimam ničesar posebej pripravljenega. Seveda, doma imamo nekaj osnovnih zalog – hrano za nekaj dni, vodo, zdravila, ki jih redno uporabljamo. Toda če bi se res zgodilo kaj hujšega, ali bi to zadostovalo? Imam občutek, da ne. Ko poslušam ljudi, ki imajo pripravljene nahrbtnike za preživetje, zaloge hrane za mesece in celo načrte za evakuacijo, se vprašam, ali sem jaz tisti, ki je naiven, ali so oni preprosto preveč prestrašeni.
Na drugi strani pa me skrbi, kako hitro se lahko vse spremeni. Zadnja leta so pokazala, da so izredne razmere lahko bližje, kot si mislimo – pandemija, energetska kriza, naravne nesreče. Zgodovina nas uči, da je dobro biti vsaj malo pripravljen, pa čeprav ne verjamemo v najhujše scenarije.
Kje je torej prava mera? Bi moral tudi jaz začeti zbirati zaloge, delati načrte in se pripravljati na nepredvidljivo? Ali pa gre le za še en val strahu, ki ga poganjajo mediji in tisti, ki v tem vidijo poslovno priložnost? Za zdaj ostajam pri tem, kar imam – osnovne zaloge, nekaj zdrave pameti in upanje, da bo svet vseeno ostal vsaj približno tak, kot ga poznamo.
A pogosto slišiš kar omenjaš? UGASN TV PONEUMLJAJOČO stvar PA NE BOŠ.
Lej nabavi kar misliš da ti bo prišlo prav, ne samo, če pride do kakšnega sranja, ampak da ti pride prav tudi v času normale. Ne kupovat stvari, ki jih boš zaradi neuporabe vrgel stran. In stvari, ki jih ne boš znal uporabljat v hudih časih, če jih ne znaš uporabljat v normalnih časih. Po pameti a ne. Ne se zanašat na to da ko bo treba da se boš že naučil, ker se ne boš- ker ne bo časa. Če pa verjameš da je vse skupaj strašenje, ga pa ne sviraj.
Nekaj zalog pride prav tudi, če kaj zboliš ali je par dni zelo slabo vreme in je težje iti v trgovino. Hrane imam nekaj, vode pa zaenkrat res ne veliko, ker je v stanovanju manj prostora. Za prvo silo imam nekaj toplih oblačil in ostalega tudi v ruzakih. Dobro je imeti doma tudi nekaj gotovine. Nimam pa tranzistorja, a bom za boljši občutek nabavila. To strašenje se me je dotaknilo, priznam.
To je zelo dober predlog “pripravljen nahrbtnik za preživetje”: voda, hrana, nujna zdravila, kopije osebnih dokumentov. Francija v “72-urni preživitveni paket” poleg zgoraj omejenih vključuje še prenosni radio, baterijsko svetilko, rezervne baterije, polnilce, gotovino, rezervne ključe, topla oblačila in osnovno orodje, na primer švicarski nož. WC papirja ni treba kot v korona času 
.
Nekaj se kuha.
Tako so nas opozarjali tudi ob slovenski vojni, tudi ob covidu, tudi ob poplavah, na koncu pa nenormalno veliko nakopičene hrane pristane v smetnjakih. Halo????? Ljudi zagrabi panika, kaj, če ne bo? Bo, vedno bo. Morebiti malo dražje, ampak še vseeno cenejše, kot metanje zalog v smeti. Zame je to samo propaganda prodajalcev. Imamo doma hrano, skrinje, domače meso, ampak ne za zalogo. Če ni elektrike, nam nič ne koristi. Res pa je, da konzerv nimamo. In potem slikajo, kako pristane hrana, ki so jo dobri ljudje podarili poplavljenim območjem, v smeteh. Sramota. Ne, ne pripravljamo se za vojno stanje, imamo, kar imamo in če…. Predvsem ČE. Če bo, bo. Jebi ga, vsi bomo na istem.
Anonimno 9713, 26.03.2025 ob 21:02
Tako so nas opozarjali tudi ob slovenski vojni, tudi ob covidu, tudi ob poplavah, na koncu pa nenormalno veliko nakopičene hrane pristane v smetnjakih. Halo????? Ljudi zagrabi panika, kaj, če ne bo? Bo, vedno bo. Morebiti malo dražje, ampak še vseeno cenejše, kot metanje zalog v smeti. Zame je to samo propaganda prodajalcev. Imamo doma hrano, skrinje, domače meso, ampak ne za zalogo. Če ni elektrike, nam nič ne koristi. Res pa je, da konzerv nimamo. In potem slikajo, kako pristane hrana, ki so jo dobri ljudje podarili poplavljenim območjem, v smeteh. Sramota. Ne, ne pripravljamo se za vojno stanje, imamo, kar imamo in če…. Predvsem ČE. Če bo, bo. Jebi ga, vsi bomo na istem.
Hej, v nahrbtnik ne moreš stlačiti vsega, kar naštevaš. Nekaj osnovnega in trajnega, za vsak slučaj. Ker ni junaka ali treh, ki bi Putina zgrabili za kravateljc.
ja ja, 26.03.2025 ob 20:28
Vsem paranoikom svetujem, da si namesto konzerv fižola kupite strup za podgane. Ker če bo res pokalo, vam nobena konzerva ne bo pomagala, raje si priskrbite strup da boste čimprej crknili. To si tudi zaslužite, bedaki janšistični.
Ampak res. Ker če bi se v Evropi začela dogajati vojna, je res bolje takoj umreti.
Vse militantne psihopate bi bilo treba čimprej odstranit.
Zakaj se sploh sprašujete takšna vprašanja in paničarite?
Zaprite televizijo za 1 mesec (tudi internet) in spremljajte učinke.
Če pa gledate same negativne novice (ker negativa se prodaja), čemu je potrebno imeti neke priprave? Svet je v qrcu, greste še vi v qrac in je mir. A ni logično?
Si želite živeti v svetu, kjer vam bodo servirali nove in nove negativne novice? Ne. Torej zakaj priprave?
Ne vem894, 26.03.2025 ob 22:02
Zakaj se sploh sprašujete takšna vprašanja in paničarite?
Zaprite televizijo za 1 mesec (tudi internet) in spremljajte učinke.
Če pa gledate same negativne novice (ker negativa se prodaja), čemu je potrebno imeti neke priprave? Svet je v qrcu, greste še vi v qrac in je mir. A ni logično?
Si želite živeti v svetu, kjer vam bodo servirali nove in nove negativne novice? Ne. Torej zakaj priprave?
zakaj priprave? Jaz nimam nič pripravljenega, sem pa sigurna, da nekaj štimajo. Izginuli ameriški vojaki danes so samo uvod
Temu se reče psihološko pripravljanje na vojno, ker je to edini način, da se ljudem vsili vojno.
Evropska komisija želi okrepiti pripravljenost Evrope s ponudbo tečajev pripravljenosti na krize v šolah. Po mnenju bruseljske oblasti bi se morali učenci po vsej EU naučiti, kako se obnašati v nujnih primerih, kot so naravne nesreče ali kibernetski napadi. To je del nove strategije pripravljenosti, ki jo je Komisija predstavila v Bruslju. Predlog morajo še preučiti in sprejeti države članice in Evropski parlament.
Po mnenju Evropske komisije postajajo grožnje vse bolj kompleksne – od kibernetskih napadov in hibridnih groženj do dezinformacijskih kampanj in naravnih katastrof. S 30 ukrepi namerava države članice bolje pripraviti na krize.
Osrednji cilj strategije je aktivnejše vključevanje prebivalstva v pripravljenost na krize. Poleg poučevanja v šolah Komisija predlaga uvedbo letnega „dneva pripravljenosti na EU“. Državljane je treba tudi spodbujati, da si zagotovijo zaloge za nujne primere za najmanj 72 ur.
Za boljše obvladovanje kriz namerava Komisija vzpostaviti tudi krizni center EU. To je namenjeno utrditvi obstoječih struktur in izboljšanju sodelovanja med državami članicami. Razširili naj bi tudi sodelovanje z zunanjimi partnerji, kot je Nato – na primer na področjih kibernetske varnosti, vojaške mobilnosti in varstva podnebja.
Anonimno 1290, 27.03.2025 ob 07:02
In še: Ko enkrat mine tistih 72 ur, v katerih naj bi bili skriti po kleteh in natepavali fižol in sardine iz konzerve, kakšen bi bil potem načrt? Ve kdo?
Brez veze se je pripravljat na karkoli, kar hoče ta svojat.!
Treba je narediti načrt, kako bi se njih in njihove ideje eliminiralo!
En Lešnik na Davos? Ali nekaj podobnega. Brez milosti.
Golazen militantna. Sami in njihova zalega bodo pa pravočasno odfrčali v svoje vile na Novi Zelandiji?!
