Morda se vam bo moj problem zdel smešen, a verjemite, da ni tako. Smo štiričlanska družina in živimo v dvoinpolsobnem stanovanju, najin 13-letni sin pa je užaljen, ker nima svoje sobe. Če bi bil samo užaljen, bi bilo vse v redu, a on iz tega zganja tak cirkus, da smo ves čas vsi živčni. Slučajno je v razredu s samimi takimi fanti in dekleti, ki imajo vsak svojo sobo, zato nič ne pomaga prepričevanje, da je nekaj povsem normalnega, če brat in sestra spita v isti sobi. Sedaj zahteva, da bi se midva z možem preselila v dnevno sobo ali pa bi jo nekako pregradili, da bi on imel svoj kotiček, nama z možem pa se zdi to neumno in neuresničljivo. Povejte mi prosim, kdo ima tukaj prav in ali naj žrtvujeva svojo spalnico za nezadovoljnega sina.

Seveda je normalno, da si želi svojo sobo a ti si je ne bi?

brat in sestra nimata kaj v isti sobi spat, vsak rabi svoj kotiček..

Preselita se v dnevno sobo. Ko bo odšel od doma, se vrnita nazaj. Meni se zdi samoumevno.

In kako se razume fant s sestro? Koliko let razlike je med njima?

Po mojem bi lažje shajal če bi si moral deliti sobo z bratom kot pa sestro. Ne verjamem tudi, da sestra enako ne bi hotela imeti svojega “kotička”.

Če tole ni spet neka brezvezna provokacija potem pa res ne vem. Jasno da najstnik rabi svoj kotiček v stanovanju, omogočite mu ga ane. Tud sestra bo zelo vesela.

ko sem kupila dvosobno stanovanje je zame bilo čist normalno,da sem sinu odstopila spalnico. Spim v dnevni. Kuhinja je zase in ima vsak prostor svoja vrata in zasebnost.

Če sta vedela,da ni prostora in da sta brat in sestra je logično,da se najame-kupi vecje stanovanje ali se vidva z možem preselita v dnovno in si dodata vrata.

Pri 13letniko hormoni kar na veliko norijo,fant rabi svoj prostor enako punca.

naredite mu svoj kotiček v dnevni sobi. Če se bosta vidva selila v dnevno, potem se ga do 35+ ne boš znebila iz stanovanja. ali pa enostavno kupite večje stanovanje.

On ima prav. Kako bi bilo pa tebi, če bi te nekdo dal živeti skupaj z nekom, ki ti gre po možnosti še na živce, možnosti odločanja pa ti ne bi dal? Pa ne mi z blabla, dokler si pod mojo streho. Dokler ni polnoleten, je streha tudi njegova, saj mu za kaj drugega niste dali izbire. Raje sama sebe daj v red, če imate premajhno stanovanje za to, kar sta si z možem namislila.

Koliko je stara sestrica? Če je velika razlika v letih, je njemu verjetno res težko. Ali pa je to bolj zato, ker imajo vsi sošolci svojo sobo?

Jaz bi se verjetno preselila v dnevno sobo, odvisno tudi od prostorskih možnosti – ali je samostojen prostor oziroma se da pregraditi in ustvariti ločen prostorček. Ker meni toliko ne pomeni moj lastni skriti kotiček, njemu pa ogromno. S tem da je treba zadeve jasno skomunicirati, da ne bo mogoče v bodoče mislil, da lahko izsili karkoli (motor, avto, prispevek k lastnemu stanovanju, vajin “umik” v dom za ostarele). Bi pa razmislila o razdelitvi sob med njega in sestrico – najboljši in najbolj pravičen bi bil žreb, ker boš v nasprotnem primeru kasneje spet poslušala, da si sestrici dala boljšo / večjo / bolj svetlo… sobo!

Razvajen je. Koliko nas je zraslo gor v sobici z bratom ali sestro? Veliko! Dokler nisem šel na faks v Ljubljano.

Logično sin rabi svojo sobo! Vsak otrok rabi svojo sobo!!! Kakšni starši ste to????????

Ne poznam nobenga takega, pa ima 50 let in sem gor rasla v velikem blokovskem naselju. Vsi smo imeli svoje sobe, če je bilo otrok več, so bile sobe pregrajene. To je nekaj najbolj normalnega. Izjeme so bile samo sestre, z minimalno razliko v letih in skupna soba je bila njihova želja.

Bolj tebi logika šepa. Si morda prebrala, da gre za 2,5-sobno stanovanje?

Ja, omara je bila vmes. Pri sošolcu se spomnim, da je imel na sredi nekakšno skladovnico škatel. Ampak še vedno ista soba …

Tema se bere kot provokacija, zato ne morem nti resno komentirat.

berem komentarje in se mi zdi reeesno po njih vidno,da smo postali razvajena družba hudooooo razvajena. Zato pa se ni več nihče pripravljen nič prilagajati, vsi samo izsiljujejo in zahtevajo in vsi samo jaz jaz in jaz v dejanjih…

Ja eno je,da si želiš – tudi jaz sem si želela, ampak nikoli mi ni prišlo na misel,da bi zahtevala da imam svojo sobo in da bi starša kam naganjala…kje imajo spoštovanje ti otroci – izvoli naj, ko bo sam zaslužil lahko da zraven taužente evrov in kupimo večje stanovanje in bo lahko diktiral – pošiljati starše iz spalnice je pa nespoštljivo, zatom,da bo on lahko luksuz špilal oprostite.

Ko smo bili mi otroci smo, vsaj v našem sorodstvu vsi imeli sobo z bratom ali sestro , naučili smo se prilagajanja, na kraj pameti ni padlo nikomur da bi starše naganjal iz spalnice, kjer tudi oni rabijo počitek, delajo,da služijo denar, da preživijo družino… na kraj pametni nikomur ni padlo,da bi jih metal iz normalne postelje in sobe, zato,da bo on lahko solo ego zganjal…

a ko bo šel študirat bo tudi za lastno sobo izsiljeval in boste morali tako draga stanovanja plačevat?  kaj pa v študentu, ko bo prišel z neznancem v sobo aja ne bo v študentu bo zahteval, da mu plačata solo sobo v stanovanju? mene bi fotr kam poslal in bi rekel toliko ti dam kot sem dolžan, ostali luksuz si plačuj sama. In tudi v študentu prideš s tujcem v sobo … kaj bo pa tam???

Zamislite se kakšne otroke to vzgajate – vse samo zahtevajo…

ne lastna soba za otroka ni nuja… in glede na egoizem današnjih otrok v njihovem obnašanju v povprečju, morda ne  bi bilo niti slabo,da bi jih nazaj začeli dajati v skupne sobe, da se začnejo učiti prilagajanja in spoštovanja sočloveka in da nazaj dobijo občutek,da niso eni eni in edini sami na tem svetu. Zagolj zaradi tega, ker očitno drugače jim tega ne znate privzgojiti…

Drugače mi je ok, da ima otrok svojo sobo, če ima to možnost – nikakor pa to ni nuja in še manj,da so starši dolžni ostati brez spalnicem da se mlademu egu vse ugodi…

si predstavljate – potem bodo pa imeli posteljo v dnevni in bo kaj mali non stop tv buljil zraven in no0n stop tam in ne v sobi in intime konec,  ker ne smeš, ker če pride v dnevno,. ki je skupen prostor  – še pogosteje lahko pride, je pa pol to že nadlegovanje otroka…  od kdaj so otroc postali diktatorji v družinah? Sej zdaj po odzivih mi je jasno zakaj so nove generacije tako sfalirane…

ap sem za sočutno vzgojho, varnost, razumevanje do otroka itd… samo ne pa za tako nespoštljivost in diktat…

in to je točno to kar klinični psiholog zadel opozarja: včasih so se otroci za kolo morali potruditi, kaj našparati – danes  se vse razume kot dolžnost staršev smo mu dolžni kupiti biciekl vseh mogočih col za vsako obdobje, smo mu dolžni sobo postavil, pa tv notri dat, pa mobilca pa rolerje, pa skiro, vse so starši dolžni otrok pa diktira… fail, fail vse jim je na dlani vse kar vidijo kot svojo pravico in dolžnost staršev –

in dejmo jano povedat zagotovitev svoje sobe sorojencema NI DOLŽNOST staršev… in NE STARŠA ne umikajta se iz svojega zasebnega prostora, zato,da ima otrok lahko svojo sobo, vidva pa ostaneta brez nje.

Kaj pa brat in sestra? A ona pa naj si ga/jo drug pred drugim drkata?

😅

Če je zelo nezadovoljen, se bo začel umikati sam. Pa ne na balkon…ampak stran od vseh njih. ne samo fizično. Dokler še prosi, pomeni, da še ni obupal. Ko bo nehal prositi in poiskal lastno rešitev, bo pa drug problem. Želeti si zasebnost, ni nobena razvajenost.

Jaz sem tudi stara 50 in takrat nisem poznala nikogar, ki bi se selil ven iz spalnice, da bi otrok dobil svojo sobo. Vsi sorojenci smo bili v eni sobi. Nama z bratom na kraj pameti ni padlo, da bi staršema to predlagala. Tudi sestrična je bila skupaj v sobi z bratom, kolegi tudi, saj smo bili vsi iz blokov. Starši ne rabijo zasebnosti? Kaj bo naslednje kar bo mali zahteval? Ko bo punco pripeljal, da se starša izselita? Zdrave pameti in vzgoje vam manjka.

ti, ki o spolnosti:

razumem jaz potrebo po zasebnosti – ampak eno je izraziti željo po zasebnosti in prositi, če se lahko soba kako pregradi… drugo je pa od staršev zahtevati njuhovo izselitev in nezmožnost normalnega počitke, ker bi on  izsiljeval svojo sobo…

če reče,dajmo nekako najino sobo pregraditi  potem rečem razumem, bomo razmislili kaj bomo naredili in podpiram – tega da nekoga drugega ven meče zaradi svojega egoizma, pa pač ne!

konec koncev za zasebnost jima lahko tudi zaveso potegnejo po sredini sobe…

samo daj razmišljaj kje si ga bo pa potem mencal v študentu? resno pač tam tud nimaš svoje sobe in tudi pregrajeno ne nič – pa ne mi rečt,da so ti dolžni zdaj starši zato bajne dnarje zmetat za bivanje zato,da si ga lahko ti drkaš v zasebnosti… se je pač treba prilagodit razmeram

in starši so tisti, ki služijo denar in se trudijo po najboljši možnosti… ko si bo pa otrok sam – pa izvoli..

jaz bi temu najstniku iz zgodbe rekla, svobodno jaz ti takoj dam svojo sobo, če imaš dnar da kupimo večje stanovanje, daj denar, takoj dobiš – ni to,da jaz nočem ti je dati…

Kdo jima bo pa branil zasebnost v dnevni sobi? Lahko kupijo murphy posteljo in je čez dan pospravljena. Ponoči sta pa sama v dnevni. Čez dan se upam staviti da spalnice itak ne uporabljata. Imata jo samo za spat. Otrok bi pa imel sobo za čez dan in za spat. In ja meni je bolano da imajo otroci različnih spolov med najstniškimi leti skupno sobo. Si ne predstavljam tega. Še preoblečt se ne moreš jebemti. Pa zbudit se v isti sobi z bratom ki se zjutraj z dvignenim po možnosti zalepljenim na rjuhe zbudi….
Ampak ja, staradva k verjetno itak več ne seksata rabita zasebnost.

in zdaj gremo recimo pa na drugo stopnjo razvajenosti: recimo,da starši rečejo ok, razumemo tvojo željo po svoji sobi, bomo iskali večje stanovanje in ker sostanovanja draga, najdejo večjega za primerljivo ceno drugje v enem drugem mestu – in bi rekli se bomo selili:

in boste spet začeli vpit – a to pa ne, to je teror nad mladino, oni imajo tukaj svoje prijatelje, svoj krog, poznano okolje iztrgati iz tega je šok, malodane neka oblika nasilja, itd. itn.

nikol ni prav… skoz je tak starš po vašem suženj tega otroka – in to ni prav…

jst bi tudi imela zdajle en avto točno vem kterga – pa ga nimam, ker nimam dnarja zanj… dej povejte koga naj začnem izsiljevat – pa ja se razume moja potreba po varni vožnji, ker z 20 let staro malo kripo ni varna sploh, ker nima klime, itd.  – po logiki ene to ni razvajenost – koga lahko začnem izsiljevati,da imam jaz pravico do normalnega avta varnega… nikogar ni, nihče mi ga ni dolžan kupiti, sprijaznit se je treba,da vsega v danem trenutku pač ne moremo imeti in bomo imeli kasneje ko bomo lahko

in tega tem otrokom manjka v zadnjih generacijah – vse dobijo, celo že izsiljujejo, normalno se jim zdi,da imajo do vsega pravico – evo in potem ko odrastejo, kar naenkrat ni, staršev ni več da bi od njih zahtevali, ker niso dolčžni jih več živeti, pa se začnejo kraje izsiljevanja, izpadi, depresivnosti, itd. itn.

in kar je še bolj absurdno – ta mladina, ki bi kar vse imela in se ne zna nič prilagoditi, spoštovati sočloveka – potem odraslim vpije čuuvajte svet uničili ste ga z materializmom – svojega materializma pa ti mladi ne vidijo…

Absolutno, da ima prav saj imate tudi hčero, ki bo potrebovala intimnost. Boste že uredili.

Ne, želeti si lastno sobo ni razvajenost. Zahtevati, da se zaradi te želje starša izselita v dnevno, pa absolutno je razvajenost. Meni kaj takega ni padlo na pamet. Je pa res, da je to že 40 let nazaj in permisivna vzgoja sončkov še ni bila tako pogosta.