Ja, folk, kje pa ste ?
Bemtiš ja, ravno sem hotela pop…… in te nap……..,
pa mi ti napišeš “pa ne spet znoret”. Pa kako ne
bom znorela, pa kako ne bom…. joj, piškuka, ma
bi te človek … uf, kaj bi počela zdaj s teboj, če bi te
imela tuki, tko bi te ….. uf, a veš, da tako tolčem po
tipkovnici, ker mi zlodej ne (aha, še en izraz za vraga –
zlodej je tudi ja), ker mi zlodej ne piše dovolj hitro, jaz pa tako hitro mislim, aja, kaj sem že hotela reči ….. no vidiš, pa sem se zdaj, ko ne morem tako hitro hlistati gor po mašini kar malce pohladila, ampak, isuse, jeza me spet grabi. Kdo – K D O da še tako piše, ti , ti, ti, ti…….. uf, ko pa ne vem, kaj naj ti rečem….. uf, mater, ke ob zid bi te stisnila, ke ob zid, da veš, ke ob zid, pol pa bi ti ….kaj neki, počaki glih malo, da pomislim, kaj bi ti lahko delala, počaki no, aha, že vem: glih u učke bi te gledala in to tako dolgo, tako dolgo, da bi ti meni u mojih učkah prebrala, kdo še tako lepo piše, pa ne samo piše, bela cesta, ti bi meni u učkah še kaj druzga prebrala, da veš, tolk časa bi te ob zid tiščala. ……. naaaaa, zdej sem se pa že malo pohladila. Ne me več jezit, res ne, te prosim, de nam od jeze pa ta PC ob zid tiščala.
Zajči,
:)))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))
:)))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))
:)))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))
:)))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))
:)))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))
:)))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))