jajce v pokončni drži
Jajce v pokončni drži
Čet 22.03.2007
Verjamem, da si vsi želimo, da bi nam v življenju uspelo. Kaj pa pomeni uspeti? Za nekoga je uspeh, da ima mirno in srečno življenje, za drugega zdravje in veselje otrok, za tretjega to, da postane znana oseba, za četrtega, da bi zaslužil milijon evrov, za petega, da spozna sebe, za šestega predaja bogu, za osmega to, da si zgradi sanjsko hiško in kupi dober avto, in tako naprej. Mislite, da je kateri od teh ciljev boljši ali slabši od drugega? Ni, vsak ima pravico živeti tako, kot si želi, in imeti cilje, ki si jih je sam postavil. Kdo smo mi, da bi sodili o tem?
Torej, vi si želite uspeti, jaz si želim uspeti, kakšna pa je razlika med tistim, ki mu uspe, in onim, ki mu ne?
Na to vprašanje je zelo veliko možnih odgovorov. Danes bi rada izpostavila tistega, ki je zaklenjen v besedo s sedmimi črkami: verjeti.
Ali verjamete, da je mogoče jajce postaviti tako, da stoji pokončno na mizi, ne da bi uporabljali kakršen koli trik? Pravzaprav je čisto enostavno, le verjeti je treba.
Ko je učitelj na zadnji delavnici s seboj prinesel karton jajc, smo se najprej začudili, potem pa šalili, češ, pa se ja ne bomo obmetavali z njimi. Potem nam je smeh na ustih zamrl, ko nam je pokazal nekaj fotografij, na katerih se je dobro videlo, kako ljudje postavljajo jajca pokonci in kako jajca stojijo. Še bolj smo ostrmeli, ko je dejal, naj tudi sami poskusimo. Seveda smo imeli pripombe, od tega, da je zadaj kakšen trik, do tega, zakaj se moramo s tem ukvarjati na duhovni delavnici. In potem je vprašal: »No, v kaj verjamete?« Začeli smo naštevati in na koncu ugotovili, da verjamemo predvsem v bolečine in omejitve.
»Tako,« je dejal učitelj, »če želite preseči lastne omejitve, bo treba jajce postaviti pokončno.« Potem nas je še poučil, kako moramo v sebi naravnati energijo, da s to naravnavo vplivamo na jajce, in smo začeli. Neverjetna vaja. Še nikoli mi ni bilo tako slabo. Takoj ko sem prijela jajce in ga začela postavljati pokonci, so se v mojem umu pojavile misli, da je to nemogoče, da ni v skladu s fizičnimi zakoni, da jaz tega ne zmorem, saj nisem dovolj dobra in podobno. Postajalo me je čedalje bolj strah. Iz mene se je valilo na tone omejitev in to samo zaradi preprostega surovega jajca. Čez nekaj minut je uspelo prvi sošolki, potem drugi in tretjemu in četrti in kmalu je jajce pokonci postavilo pol razreda mojih duhovnih sošolcev. Čarovniki, je zakričalo v meni in začutila sem pekočo zavist. Potem sem sproščala zavist in se trudila zadrževati pozornost ter se mučila s postavljanjem prekletega jajca pokonci. Bog, zakaj mi je to treba, so govorile moje jezne misli. Vidite, koliko miselne nesnage se je luščilo iz moje glave samo zaradi navadnega izdelka spoštovane gospe kure. Ni mi uspelo. Znotraj pa me je vse bolelo. Ko je bilo delavnice konec, sem se v svoji tišini odločila, da ga bom postavila in konec. Če je uspelo drugim, bo tudi meni. Naslednji dan smo nadaljevali in ko sem prijela jajce, sem se odločila s polno zavestjo in močjo, da mi bo uspelo in konec. Verjamem in vem, da ga je mogoče postaviti pokonci. V sebi sem začutila mir in kar naenkrat je moje jajce kar samo od sebe obstalo na mizi. Na konici, stalo je kot baletka na vrhu drobcenih prstkov. Zakričala sem od veselja, zaradi zmage, ker mi je uspelo. Tako dobro kot tedaj se že dolgo nisem počutila. Čez nekaj dni sem zgodaj zjutraj z mlajšo hčerko sedela za mizo, medtem ko je ona zajtrkovala. Bila je slabe volje in se je nad nečim silno pritoževala. Iz hladilnika sem vzela jajce, ga pred njo postavila pokonci in ji rekla: »Urša, v kaj verjameš? A misliš, da se lahko zgodijo stvari, za katere si prej mislila, da so nemogoče?« Urša me je jezno pogledala, potem še jajce in mi še bolj jezno zabrusila, naj jo pustim na miru, rekoč, da to res ni nič posebnega, če tako postaviš jajce. Preden sem odšla v službo, sem jajce pustila stati na mizi in starejši hčeri omenila, naj si ga ogleda. Opazovala ga je in se čudila vse dopoldne. Potem je prišla mlajša iz šole, se nerodno zaletela v mizo in jajce se je prevrnilo. Da je ne bi kdo okregal, ga je prijela in ga pred sestro postavila nazaj na konico. Pokonci. Ne da bi vedela, kako je treba energijo v sebi naravnati zato, da s to postavitvijo vplivaš na fizikalne zakone in jajce potem samo od sebe stoji pokonci.
Zakaj mislite, da ji je uspelo?
Samo zato, ker se ji ni zdelo nič posebnega. Ker se ji je zdelo normalno, ker je v to popolnoma verjela. Torej v njeni glavi ni bilo omejitev. Ni bilo dvoma. Bila je le energija sprejetja. In tako deluje zakon ustvarjanja. Ustvarimo lahko prav vse, kar si želimo, le popolnoma verjeti moramo v to. Potem ni več omejitev, je samo uspeh. Če verjamete, ustvarjate dejstvo, da je tako.
Življenje je res preprosto, ko umaknemo plasti lastne nesnage, ki nam onemogoča, da bi ga tako živeli. In še domača naloga: do naslednjega tedna postavite pokonci jajce. Ne potrebujete teorije, samo verjeti morate, da je to mogoče. Ko vam bo uspelo, nam, prosim, na uredništvo pošljite fotografije.
