Jani…nisem pozabila, ob 17.00 uri…
…so bili moji členki rok… beli kot sneg….in ratalo je…kajne Jani…cmoka in lepo ninaj!
Če pa slučajno kaj ni šlo kot po maslu, pa tudi nič sekirat, bo šlo pa drugič, saj nihče ni vseved in pika! Pa-pa
Ja, pismo rosno, vsi smo delali danes ob petih
izpit, Jani, jaz sem na peči ležala, ha, ha, ha, pa
tako pesti (pazi – PESTI) skupaj tiščala, da so se
mi prav nohti v dlaneh poznali. Vem, Jani, čutim
tam nekje zadaj, čutim, da je šlo! Je morali iti,
ko pa nas je toliko delalo s teboj.