Januarja beremo
T. C. Boyle: Ženske
Delno biografski roman o ameriškem arhitektu Franku Lloydu Wrightu iz začetka 20. st., vendar se posveča predvsem njegovim ženskam – 4 ženam in ljubici in njihovim medsebojnim odnosom. Največja vrednost romana je pravzaprav to, da resničnim dogodkom tistega časa in življenja arhitekta pisatelj doda svoje videnje oz. predvidevanje čustvovanja glavnih likov in to pravzaprav določa potek zgodbe. Torej del romana sledi resničnim biografskim podatkom, del pa je čista fikcija. Prav tako zgodbo pripoveduje fiktiven lik (japonski pripravnik pri Wrightu), ki si ga je pisatelj izmislil na podlagi resničnih dejstev.
Roman je obsežen, izredno gostobesedno napisan in zelo počasi sem ga brala. Pa vendar je bilo branje užitek. Tako zaradi same vsebine, zelo bogatega jezika in izrazoslovja kot zaradi kompleksne predstavitve vseh oseb, njihovih odnosov in čustvovan. Kot da bi jih gledal v živo. Res izredno.
Pri vsakem delu s tako bogatim jezikom se vedno vprašam, koliko je tu doprinos prevajalca. Mislim, da zelo velik. Vsaka čast. Mojstrski prevod. Čeprav bi bilo dobro seveda brati tudi original, da bi lahko ocenila. 🙂
Priporočam kljub obsežnemu in “počasnemu” branju.
Dorota Terakowska: Hči čarovnic
Pravljično-fantazijska pripoved o propadlem in zasužnjenem kraljestvu ter trudu čarovnic, da spet zavlada zakonita potomka prvotnih kraljev in osvobodi ljudstvo.
Luštno, berljivo, predvsem pa skrajno poučno. Čarovnice vzgajajo deklico po korakih, tako da se v posameznih obdobjih uči določenih življenjskih in siceršnjih resnic in skrivnosti. In šele, ko se bo naučila vseh, bo pripravljena. Seveda ne gre brez zapletov, a to poživi zgodbo.
Avtorica je priznana poljska pisateljica z veliko nagradami, njena dela pa veljajo za klasiko poljske mladinske literature.
Knjiga je priporočljivo branje za vse – tako mladino kot odrasle, je pa bolj pisana na kožo dekletom kot fantom.