Javna tribuna: Kdaj in kam po pomoč zaradi alkohola?
Morda je pokojni dr. Rugelj malo pretiraval, vendar je njegova definicija alkoholika dober odgovor na vaše vprašanje. Torej, nekako tako: alkoholik je po definiciji tisti, komur je najbližji ŽE DRUGIČ rekel, da želi, da neha piti, on pa tega ne upošteva.
[/quote]
Zelo dobro.
Za vse, ki želite preveriti ali je vaše pitje tvegano in škodljivo poskušajte odgovoriti na 4 vprašanja vprašalnika CAGE (vir: WHO):
– Se vam je kdaj zazdelo, da bi morali zmanjšati pitje alkoholnih pijač?
– Ali so vas kdaj drugi ljudje nadlegovali s pripombami na račun vašega pitja alkohola?
– Ste imeli kdaj občutke krivde zaradi pitja alkoholnih pijač?
– Ali ste kdaj morali že zjutraj popiti nekaj alkohola, da bi se umirili ali pregnali “mačka”?
Več odgovorov DA pomeni več težav glede pitja alkohola.
Pozdravljeni,
Imam eno vprašanje, ki zadeva mojega dobrega prijatelja. Star je 18 let in ima še mlajšega brata in mamo. Njegov oče zelo veliko pije in celo družino že dolgo psihično maltretira. Radi bi ga napotili v psihiatrično bolnišnico oziroma zdravljenje, vendar sam ne bo nikoli šel. Posredovala je že policija, CSD in povsod isti odgovor; dokler ni v igri fizično nasilje, ne naredijo nič. Zanima me, kam bi se lahko obrnil, ker resnično več ne ve kaj naj naredi, ker je že tudi sam zaradi tega psihično čisto na tleh. Vejo, da bi mogel oče na zdravljenje, ampak če sam ne spozna tega, ga ne bo mogel nihče drug prepričati. Hvala za pomoč in lep pozdrav!
Pitje alkohola 3 x na mesec po en kozarček sicer ne predstavlja skrbi, vendar pa je bolj zaskrbljujoče to, da vi pijete alkohol z namenom, da bi bili bolj sproščeni in s pitjem alkohola poskušate predvsem izboljšati svoje razpoloženje. In ta želja se vam pojavlja tudi večkrat kot le 3 x na mesec.
V določeni literaturi bi lahko prebrali, da pitje alkohola z namenom vplivanja na razpoloženje razlagajo avtorji kot psihično zasvojenost.
Razmislite o tem kako bi se na drugačen način sprostili brez pitja alkohola, sicer je to lahko morda tudi razlog za skrb.
Kakšne imate izkušnje s prikritim alkoholizmom v družini? Da je nekdo od članov odvisen od alkohola in ga naskrivaj “cuka”… Kaj storiti v takem primeru, ko veš, da odvisnik tega nikakor ne bo priznal in bo reagiral odklonilno, ko že vnaprej veš, da se ne bo hotel zdraviti, ker take sramote pa si v malem kraju res ne moreš privoščiti?
Vem da si zatiskam oči, vsi v družini, ampak se mi zdi, da je vsak moj poskus že vnaprej obsojen na propad.
Hvala za odgovor in lep pozdrav.
Pozdravljeni,
vaša situacija je vse prej kot enostavna.
Alkohol uničuje človeka kot ste napisala.
Alkohol seveda uničuje vašega moža, vas in vašega sina.
Predlagam, da se z možem pogovorite o tem, da bi si oba poiskala pomoč, kajti tudi vi potrebujete, da vam nekdo podpre, vam nudi oporo v teh časih, ki so za vas vse prej kot enostavni.
Ko gre za zasvojenost in se nič ne spremeni, ne more biti drugače kot da je vedno slabše, saj gre za kronično bolezen, ki se poslabšuje. In četudi bi imeli katero koli drugo kronično bolezen in ne bi nič naredili, bi bilo vedno slabše.
Vaša naloga je resnično to, kar ste napisala v zadnjem stavku: zaščititi morate sebe in svojega sina. Povedati morate svojemu možu pod kakšnimi pogoji ste še pripravljena vztrajati in kaj se bo zgodilo, če se tega ne bo držal. Karkoli boste rekla, tega se morate tudi držati, kajti velikokrat ste verjetno že kaj rekla, da boste naredila, pa se to ni zgodilo.
V kolikor vam je pretežko, da bi se o tem pogovorili sami, se odločite in se o tem pogovorita s strokovnjakom.
V primeru, da bi bil mož do vas nasilen in sina, morate ravnati tako, da boste zaščitila sebe in sina.
Ko bo mož spoznal, da ste tudi vi trdno prepričana in da boste to, kar boste rekla naredila, se pogosto zgodi, da se oseba, ki ima težave odloči in poišče pomoč.
Želim vam vse dobro, pazite nase in poskrbite zase in sina! Zaslužite si le najboljše!
Živim s staršem alkoholikom in občutim vsa čustva in občutke kot jih opisujejo; sram, jezo, žalost, prizadetost … Vedno znova obljublja, da bo odnehal s pitjem alkohola, ampak vsakič svojo obljubo prelomi. Alkoholizem vpliva na celotno družino. Ker sem starejša sestra pogosto tudi skrbim za mlajšega bratca, ker je en od staršev utrujen od pijače, en pa brez volje in energije.
Prihaja tudi do psihične zlorabe. Starš ne priznava svoje popivanje in zanika, da je to njegova težava.
Sem kar malo v stiski in se iščem, ker je tako težko živeti.
In zakaj se jaz počutim slabo, če pije moj starš??? Poleg tega pa ga še mnogokrat zagovarjam, da bo nekoč bolje …
Hvala za branje!
Pozdravljeni,
kar ste napisala, kaze, da ima vaš partner resne težave glede pitja alkohola in v takšnih primerih je edino učinkovito, da povsem preneha s pitjem alkohola. Za takšen korak v življenju pa praviloma osebe potrebuje strokovno pomoč in podporo. In kot ste napisali, vas poskuša prepričati, da je manj pil, skriva. Pri njemu so se razvili vzorci, ki so značilni za osebe, ki imajo težave z zasvojenostjo z alkoholom in on potrebuje pomoč. Vprašanje pa je, ali bi jo on v tem trenutku sprejel ali je ne bi. Predvsem bi se bilo o tem potrebno z njim pogovoriti in mu predlagati, da se pogovori s strokovnjakom.
Dostikrat ljudje rečejo, da bodo sami zmogli, vendar ugotovitve kažejo, da to uspe le izjemam. Pri prenehanju s pitjem alkohola ne gre le za to, da oseba ne pije več, gre tudi za to, da oseba spremeni svoje vedenje, se osebno spreminja in živi drugačno življenje kot ga je prej, ko je alkohol uživala.
Alkohol pušča posledica na celostnem zdravju in tudi na telesnem. V tem trenutku morda nimate večjih težav, čeprav opisujete, da določene težave imate.
Teh težav boste sčasoma imeli vedno več, ker alkohol poškoduje notranje organe in se boste postopoma pričeli soočati z različnimi zapleti z zdravjem.
Edini pravi ukrep je, da se odločite za zdravljenje zasvojenosti, saj tudi sami pišete in sebe opisujete z osebo, ki takšne težave ima.
Ko je posredovala policija, je bilo prav gotovo prisotno fizično nasilje in takrat bi bilo potrebno biti vztrajen in zahtevati zdravljenje. To je edina pot za prisilno hospitalizacijo, ki je mogoča v trenutku, ko oseba ogroža sebe ali druge za določen čas.
Pri težavah z zasvojenostjo je to ravno ena izmed velikih težav, saj se mora oseba sama odločiti za zdravljenje, kar pa je velikokrat težava. Potrebno je počakati na trenutek spoznanja, uvida, ko se to zgodi, ali splet okoliščin, ki osebo prepričajo, da je potrebno nekaj narediti in se odločiti. Velikokrat na to vplivajo zdravstvene ali kakšne druge težave, ki jih oseba ima.
Potrebno je razmišljati pozitivno.
Vsak alkoholizem je v bistvu prikrit.
Na voljo so različne možnosti pomoči in ne le psihiatrična bolnišnica, potrebno je le oceniti, ali je oseba primerna za takšno psihosocialno obravnavo.
Resnično velja, da je najbolj stigmatizirana bolezen ravno zasvojenost z alkoholom. Vendar je zasvojenost tudi velika družinska skrivnost. In družina poskuša narediti vse, da bi jo skrila pred drugimi, še posebej v malem kraju. A v velikih mestih ni bistveno drugače.
Potrebno je zbrati pogum, se odločiti in poiskati pomoč. To je tisto, kar bo spremenilo vaše mnenje o tem, da je vse obsojeno že vnaprej na propad in da je vse nemogoče.
Mogoče je, le spremeniti moramo pogled na situacijo ter se pričeti aktivno spopadati z njo. Družina se mora aktivirati, ne le oseba, ki ima neposredne težave zaradi pitja.
Dokler so družinski člani prepričani, da ne bo uspelo, da je vse brezupno, to zaznava tudi oseba, ki pije in se z ničemer ne strinja. Ko pa se karte v družini premešajo, družinski člani jasno povedo, kaj si želijo in česa ne ter pri tem vztrajajo, se prične vse povezano z zasvojenostjo z alkoholom v družini obračati v drugo smer, v smer iskanja rešitev. In rešitev se potem tudi vedno najde.
Uspešno pot pri iskanju rešitev vam želim.
Alkoholizem vpliva na celo družino. In posledice se ne kažejo samo pri tisti osebi, ki alkohol uživa, temveč tudi pri vseh ostalih. Posledice so dolgoročne in zelo zahtevne. In vse to, kar ste opisali.
Pogosto se zgodi, da najstarejša sestra prevzame skrb za celotno družino kot ste tudi vi. Prehitro ste “odrasla”. In to pusti posledice, zaradi tega se počutite slabo, nemočno. Predvsem morate sedaj vi poskrbeti zase. Bolje bo, ko se boste vi postavili zase in gradili, krepili ljubezen do sebe, spoštovanje najprej do sebe, ko boste sebe postavili na pravo mesto. Sčasoma bodo sram, jeza, žalost… bledeli, vi pa boste lažje sprejemali svoje lastno življenje ter si ustvarili takšnega kot si ga želite.
Vse dobro vam želim,
