Hvala gost strokovnjaku Parovu Anzelcu in vsem, ki ste sodelovali v tokratni javni tribuni.
Vzemite si čas zase in svojega partnerja ter izkoristite »čarobnih 30 minut za partnerstvo«. S posvečenim časom negujete partnerski odnos, v tem času vsak od partnerjev dobi svojo “dozo” pozornosti od drugega, saj vse preveč hitimo skozi vsakodnevne opravke in rutino. To je čas zgolj in samo za vaju.
Temo puščamo odprto, da se objavijo še vsi preostali odgovori, z vprašanji pa smo zaključili.

Vse stare in prihajajoče tribune lahko spremljate v rubriki Javna tribuna[/url].

Lep dan,
uredništvo Med.Over.Net

Spoštovani,

sprašujem se, kam usmerjate svoj stres? Kako ga obvladujete? Bi vam pomagalo, če bi si uredili življenje tako, da se vam ne bi mudilo vseskozi? Premislite, s čim je povezano nezadovoljstvo nad sabo in kako to, da ste zaželi v partnerja usmerjati svoje frustracije. Poskušajte ugotoviti, kaj v vašem življenju je potrebno urediti – kaj mislite s tem? Kaj je izvor vašega nezadovoljstva in frustracije nad vsem? Šele, ko boste malo bolj seznanjeni s tem, lahko stopite na pot reševanja tega – če ne veste, kaj je problem, potem je nemogoče pričakovati rešitev. Morda boste lahko to ugotovili in predelali sami, morda s partnerjem ali prijatelji. Za takšne stvari pa je primerna tudi psihoterapija, ki se ukvarja prav z izkanjem in razreševanjem vzrokov za nastanek težav.

Lepo pozdravljeni,

Spoštovani,

sprašujem se, ali ste se resnično sprijaznili s tem, glede na to, da vas to očitno še vedno spremlja? Težko odgovorim v imenu vašega partnerja, saj ne vem, zakaj to počne. Ker vi zastavljate vprašanje se bom osredotočil na vas – premislite, kaj mislite s tem, da bi bil to vaš problem? Kaj bi pravzaprav bil vaš problem?
En nivo je, ali ste to uspeli njemu sporočiti tako, kot to vpliva na vas. Drug nivo je seveda povezan s tem – potrebno je ugotoviti, kaj to pomeni za vas? Kako to na vas vpliva? Ali pomanjkanje (česarkoli: vrednot, pozornosti, …), ki ga doživite ob tem, zadovoljite kje drugje? Ali na drugih področjih dobite to? Premislite, kaj to pomeni za vas in poskusite to odpreti v odnosu z njim, saj je to neposredno povezano z njegovimi dejanji in vašim doživljanjem ob tem.

Lep pozdrav,

Točno to se bo zgodilo; družina ti bo razpadla in že sama čutiš to.

Če si ti nezadovoljna z življenjem je tvoja odgovornost, da skrbiš za svojo srečo. Pika. Zdirati se na moža in potem pričakovati pozornost, empatijo ter intimnost … ne bo šlo. Mislim, da ti globoko v sebi, v tišini in odmiku, globoko zameri tvoje obnašanje.

Spravi se v red, ustvari si urnik, prosi za pomoč, ne kompliciraj in prevzami odgovornost za svoje zadovoljstvo.

Teženje možu zamenjaj s stvarmi ki tebe osrečujejo, vprašaj se vsak dan znova kako se počutiš in česa si želiš (nato pa k temu usmeri fokus), začni spoštovat moža kot življenskega sopotnika, ki si spoštovanje tudi zasluži in pazi na dostojanstvo ter težke besede, za katere ti bo verjetno enkrat žal.

Raje vama nameni podporo, spoštovanje, nežnost … pa boš dobila sebe in moža nazaj.
Srečno <3

Vsi, ki pravite, da cele dneve vozite otroke na dejavnosti – kaj pa če te dejavnosti ukinete ali zelo zmanjšate in sebi in otrokom prihranite ta stres? Nam je zelo dobro delo, ko smo popoldneve preživljali skupaj, pres blokom ali na igrišču ali pa sml skupaj kuhali ali šli v trgovino. Te dejavnosti so neka nova moda, ki prinaša preveč obremenitev. Naj otroci obiskujejo kak tečaj takoj po pouku ali blizu doma ali pa sploh ne. Tako je moje mnenje. Jaz raje popijem kavo z možem in opazujem otroke pri igri.

Spoštovani,

pomembno se mi zdi preveriti, kaj dobite v tej navadi – kaj vam daje odnos (varnost, stabilnost, gotovost?) Navada je navada na nekaj, navada nečesa. Po tem lahko preverite, ali se vam zdi vredno na tem graditi. Še posebej, ko pravite, da si brez njega ni moč predstavljati živeti… Očitno je nekaj vrednega v tem odnosu za vas.

Samo po sebi ne bo nič bolje – samo po sebi se stvari ne bodo izboljšale, če pa jih pustitie pri miru, se pa lahko poslabšajo, odnos se ohladi, …

Lepo pozdravljeni,

Spoštovani,

seveda, ljubosumje je pomembna (razvojna) tema, kjer se razkriva tako odnos do sebe – samopodoba, samospošotvanje, …, – kakor tudi odnos drugih do nas – koliko smo vredni za drugega, koliko si zaslužimo pozornosti, ljubezni, pripadnosti.
Pomembno je razločevati med upravičenim ljubosumejm, ko je parnter na meji ali čez mejo vajinega dogovor glede česarkoli že ste ljubosumni ter patološko ljubosumnostjo. Slednje pomeni, da se vam v sedanji odnos vrivajo nepredelane teme iz preteklosti, ki jih sicer lahko razrešite tudi na psihoterapiji, kar je sicer pogosta tema glede odnosnih vprašanj v terapiji in nekaj, kar se da predelati.

Lepo pozdravljeni,

Spoštovani,

ali ste naredili napako boste vedeli in presojali na koncu vi, saj je pomembno vprašanje, ali so bile kršene vaše vrednote v odnosu tako močno, da se jih ne da predelati.

Poleg vprašanja, ali lahko ponovno zaupate je pomembno vprašanje, za kaj in čemu želite ostati v zvezi. Kaj je tisto, kar dobite od partnerja. Nadalje, ali lahko živite s tem, kaj se je zgodilo, lahko to predelate? Morda je od odgovora na to vprašanje odvisno tudi vprašanje glede zaupanja. Zakaj trpite v sebi, ko pa sta dva v odnosu – se ne morete odpreti partnerju ali raje sami nosite svoja čustva? Želite sami to predelovati?

Premislite, najprej racionalno in potem še emocionalno, kaj vam več pomeni – ljubezen ali spoštovanje vaših odnosnih vrednot, ki jih imate. Morda vam to pomaga usmeriti kompas v pravo smer za vas.

Lepo pozdravljeni,

Spoštovani,

očitno morate premisliti glede prioritet in čemu namenjate čas. Zanimivo je, da najprej naštevate ostale stvari, potem pa omenite “najbolj me skrbi odnos s partnerejm”. O takšnem premisleku prioritet pišem.
Mislim, da lahko spremenite tisto, kar želite in kar zmorete. Če si želite več časa s partnerjem in čutite potrebo po tem, morda premislite o rešitvi za gospodinjska opravila (likalnice, čistilni servisi, …), v kolikor vam sredstva to omogočajo oziroma, če vam je vredno nameniti nekaj evrov na mesec za to, da s tem pridobite čas za partnerja. Vam je to vredno? Je to vama obema vredno?

Kaj rada počneta skupaj? Kaj sta počela pred otrokom? Kaj vaju zanima, interesira, povezuje? Kako so razdeljene obveznosti v gospodinjstvu? Morda je to vprašanje za oba, saj sta vendarle oba v odnosu. Niste sami v tem, a imam občutek, da tako doživljate situacijo.

Lepo pozdravljeni,

Spoštovani,

predvsem je pomembno, kako se s partnerko lahko o tem sporazumeta, pogovarjata, komunicirata. To je stvar odnosa, kjer sta oba – partnerka je tista, ki vam lahko pove, kako in koliko nekaj vpliva nanjo. Ali vam sama, samoiniciativno to pove? Jo kdaj povprašate o tem? Je to področje mej med vama odprto? Kako sicer usklajujeta vajine potrebe in želje, ki se razlikujejo med vama? V kolikor je to za vaju prvi otrok se mi zdi pomembno, da si data drug drugemu čas, da se oba navadita in uskladita v novo situacijo, vlogo, spremenjen ritem in način življenja. Predvsem pa se mi zdi pomembno, da sproti odpirate tovrstna vprašanja, da se morda stvari v vas (med vama) ne bi narbirale do točke izbruha, ki bi se zvedel v prepir zaradi nakopičene frustracije.

Bodite pristni in iskreni, taktni in ne odlašajte stvari.

Lepo pozdravljeni,

Spoštovani,

lepo je, da vzdržujete stik z vnuki in da imate željo po odnosu z njimi, verjamem, da vam je vsem lepo ob tem. Toda ne pozabite – to je vaša želja, vaša potreba. Nemogoče je pričakovati, da bo vaša želja legitimacija za željo druge osebe, ali pogoj, da se enako odzove, vede, počne, kot vi. Žal vam ne znam odgovoriti na vprašanje, kako ga prepričati, saj se mi ne zdi smiselno prepričevati drugega v nekaj, kar ta oseba ne čuti / želi.

Vprašanje, ki se mi poraja je, zakaj si vi želite, da bi tudi on delal to, kar delate vi? Od kod ta vaša želja oz, če pogledamo “hrbtno plat kovanca”, kaj doživljate ob tem, da vaš partner tega ne želi, noče početi? Zakaj ga želite prepričati v nekaj, česar si sam ne želi? Kaj imate vi od tega oziroma bi imeli / dobili zase? Zakaj ne morete sprejeti tega? Vzemite si čas in poglobite v vprašanja.

Lepo pozdravljeni,

Spoštovani,

priporočal bi vam, da se malo ustavite in poglobite, raziščete, premislite, zakaj mislite oziroma ste prepričani, da bo to čudno. Kaj je čudnega v tem? Komu bo čudno – vam? Partnerju? Kako pravzaprav veste, da bo to tako, kot predvidevate?
Četudi bo to res, lahko to vzdržite, prenesete, če vama to prinese željeno spremembo, zaradi katerega boste zopet lahko vzpostavitli in začutili bližino s partnerjem? Kako si lahko pomagate pri tem? Je vajin odnos dovolj pomemben za vas, da bi lahko prenesli to čudnost? Kaj pa vaš partner meni o tem? Vendarle niste sami, oba sta v odnosu.
Nerodnost ali sram nas včasih spremljajo pred spremembami, ki se jih lotavamo, saj je nekako pričakovano, da nam nepoznane stvari povzročajo nelagodje. Morda pa je to povezano s področji, kjer se oddaljuje vajin odnos? Preverite, na katerih področjih se vajin odnos oddaljuje in pomislite, ali so to področja, ki vam nasploh vzbujajo nelagodje. Morda je razlog za vaše vprašanje povezan s področji distance v vajinem odnosu.

Lepo pozdravljeni,