Naslovnica Forum Starševski čvek Javna tribuna: Tesnoba se ne dogaja samo vam

Javna tribuna: Tesnoba se ne dogaja samo vam

Drage uporabnice in uporabniki,

v ponedeljkovi (13.2.2017) javni tribuni ob 11.00 uri, bomo govorili o obvladovanju stresa, izgorelosti, paničnih napadih, tesnobi in depresiji ter o osebni izkušnji gostje javne tribune.

Gostja in vaša sogovornica bo Damjana Bakarič, avtorica knjige Na tesnobi, v kateri je izpovedala osebno izkušnjo in spoznanja, kako huda tesnoba in panični napadi morda niso največje prekletstvo, ki se vam lahko zgodi in kot sama pravi “čeprav mislite, da umirate”. Prav tako tudi svetuje in organizira predavanja o tem, kako tesnobo spremeniti v prijateljico, se ozdraviti ter zaživeti veliko boljše in kakovostnejše življenje.

Vabljeni, da se nam pridružite s svojimi izkušnjami in vprašanji, ki jih lahko postavljate že zdaj in jutri do 12.00 ure!

Pozdravljeni.
Tole je res dobra tema. Pohvalno.
Rada bi vprašala, kako si lahko sama pomagam, ko opazim, da imam težave (sem razdražljiva, črnogleda, v sebi imam strahove, pestijo me nočne more,…).

Pozdravljeni,

mene pa zanima kdaj veš, da je treba osebo, za katero se ti zdi, da je tesnobna, napotiti k zdravniku?

Hvala.

Kako ugotovimo izvor tesnobe?

Mene pa zanima, če obstajajo kakšne vaje, da si mogoče sam pomagaš in “predihaš” težave.

Hvala.

Na koga pa se lahko obrne človek v fazi tesnobe?

Kako pomagati, če opaziš znake tesnobe, pa ta oseba zavrača pomoč?
hvala

Kako človek začuti tesnobo?
Včasih se mi dogaja,da sem ves potrtv sebi čutim samo žalost,nič dobrega,ampak ne vem,če je to tesnoba?

Pozdravljeni, kako ločiti med zaskrbljenostjo, recimo temu obremenitvijo in tesnobo? Ko gre za utesnjenost, stiskanje v prsih, strah pred tem, da česa ne boš zmogel. Kje je “meja s tesnobo”? Gre za fizične/psihične znake – specifične, da lahko rečemo, aha, tesnoba. ? Hvala!

jaz bom rekla takole: končno nekdo ki upa

Čestitke Damjana, meni ste velik vzor…zlati ste.

Bi pa imela eno vprašanje….a mi lahko daste par nasvetov, kako premagati začetni strah, da bi se mi tresle roke…v gostilni naprimer. Pa sem družabna, le nekako nisem se dosti družila, ta želja po druženju je vedno ostajala in zdaj sem se odločila to premagati….katere tehnike svetujete. Bila sem že na pogovoru z enim psihologom, sva šla na kavo, povedala sem mu za strah, no ko sva pila, sem bila sproščena, se nič nisem tresla.:-).. samo zato, ker je vedel za mojo težavo. Jaz se pa bojim, da bi se tresla z nekom nepoznanim, npr v službi, itd.. ampak opazila sem, ko mine začetna trema/tresenje, se mi potem umiri stvar. Ampak bojim se, da bi me imeli za živčno…sem pa le preobčutljiva in plaha.

hvala za nasvet

Zanima me samozdravljenje tesnobe in vsega, kar je povezano z njo?

Kaj depresija je tesnoba?

Pozdravljeni,

Začenjamo z današnjo javno tribuno, ki bo za vprašanja odprta do 12.00 ure.
Dobrodošle so tudi uporabniške izkušnje.

Pozdrav gostji in sogovornici Damjani Bakarič, ki vam bo odgovarjala na vaša zanimiva vprašanja.

Vabljeni!

Pred časom sem imela napade tesnobe – panike in pri zdravnici sem dobila pomirjevala. Menim da je težava v tem, da se pri zdravniku, ki nima za pacienta nobenega časa ne moreš nadejati nobenih nasvetov. Mislim, da bi bilo potrebno ljudi bolj izobraževati kateri so znaki tesnobe in paničnih napadov in kako si pomagati.

Mogoče bi vas vprašala kateri so tisti glavni pokazatelji, da gre za panični napad in kam naj se obrne posameznik za nasvet. Pri zdravnikih dobiš le pomirjevala in seznam psihologov, ki imajo nenormalne čakalne vrste…. denarja pa nimaš da bi si privoščil zasebnika.

Doma imam hudo depresivno mamo. Kako naj jo prepričam, da obišče strokovnjaka?

Draga TC40,

Preveč splošno opisujete….lahko vam napišem 15 tipkanih strani…Imate precej stvari na voljo, predvsem bi predlagala čuječnost, pozornost, biti tukaj in zdaj ter meditaciije. Potem so še misli. Nikoli ne smete dovoliti, da vam gospodari um, ker um je vase orodje, niste vi njegovo. Ali z drugimi besedami: ne verjemite vsem mislim, ki jih imate. Potem pa imate še kup tehnik, s katerimi si pomagamo, da umirimo negativne, neutemljene in vsiljene misli. Predvsem se postavite v vlogo opazovalca svojih misli, saj misel niste vi…misel je le misel. To je ključno.

Strahove imamo vsi. Nekateri so resnični, večinoma pa imamo lažne strahove, ki nam onemogočajo normalno, zadovoljno življenje. To so tisti stavki ‘kaj pa če’, s katerimi se brez potrebe obremenjujemo, še huje pa je takrat, ko za njih nimamo nikakršne osnove. Morda izkušnje iz preteklosti, ki so bile slabe, a to je treba ozavestiti. Denimo, če vas je prevaral nekdanji partner, je precej ne modro sedanjega partnerja zasipavati z ljubosumnimi izpadi, le zato, ker je prejšnji partner izdal vaše zaupanje.

Pravi strahovi pa so ponavadi tisti, ki imajo funkcijo v našem življenju. Denimo, da nas je strah hoje po avtocesti ali po robu nebotičnika, je povsem normalno, saj nas takšni strahovi varujejo.

Če ste razdražljivi, se usedite in razmislite, kaj vse vas moti, kje je vzrok za vašo razdražljivost in očitno preobremenjenost. Po tem, ko to ozavestite in si priznate, pa se s tem soočite. In začnite reševati stvari.

Črnogledost? To so najverjetneje vaši vzrci, ki so jih v vas vtisnili drugi, nimajo pa prav veliko povezave z vami. Ste pa jih ponotranjili in vzeli za svoje. Ravno tako je s prepričanji. Ko odraščamo, jih v socializaciji prevzamemo od drugih odraslih, staršev, vzgojiteljev, učiteljev. Dobro je vse to prevetriti in preveriti če se z njimi v resnici sploh strinjate. Presenečeni boste, ko boste ugotovili, da je pod vsem tem povsem nekaj drugega.

Upam, da sem vam kaj pomagala.

Imejte lep dan,

Damjana

Spoštovana Damjana
hvala za vašo odprto deljeno izkušnjo.
Vprašala bi vas samo, ali vam je poznano, kdaj slabo razpoloženje ni več samo slabo razpoloženje ampak tesnoba in je potrebno poiskati pomoč in resno vzeti svoje stanje?

Zdravo, imam depresijo. Predpisali so mi antidepresive. Bojim se stranskih učinkov. Veliko sem brala o tem. Nekateri pravijo, da je to začetek konca. Nisi več, kar si.
Kakšno je vaše mnenje o antidepresivih?
Najlepša hvala.

Kdaj osebo napotimo k zdravniku?

….Če je ta oseba odrasla, se po moje mora odločiti sama, vi ji stojte ob strani in bodite tam zanjo. To je največ, kar lahko storite. Lahko ji na nežen način poveste, kaj je dobro zanjo, predvsem pa ne bodite črnogledi ali zaskrbljeni, kaj šele živčni. Predvsem vas ne sme biti strah, ker te stvari so rešljive.

Objemi so zdravilni. To vedno najbolj pomaga. Objem I razumevanje, da se oseba počuti varno. Da je sprejeta.

Ponudite, da greste z njo, kamor koli se pač že želi obrniti po pomoč.

Je pa dobro, da se najprej obišče osebnega zdravnika, potem pa naprej, po potrebi in želji posameznika.

Damjana

Pozdravljena Damjana,

tudi sama imam težave s tesnobo, paniko. Do zdaj še nisem nikomur povedala … verjetno bi šlo lažje, če bi vedela, da ima še kdo podobne težave. Slišala sem, da obstaja neko društvo in da se ljudje dobivajo v skupinah, kjer si med sabo pomagajo. Ste se tudi vi vključili v take skupine? Priporočate?
Hvala in lep pozdrav.

Dragi Matic,

izvor tesnobe ni vedno lahko odkriti. Po svojih intervjujih z ljudmi, sem ugotovila, da gre praviloma za ljudi, ki se v svojem otroštvu niso počutili varno in ljubeče. Pri nekaterih primerih je bilo cello tako hudo, da so te osebe kot otroci občutili (v odnosu do matere ali očeta) smrtni strah. Predvsem, kadar je šlo za zlorabe. In tukaj je seveda veliko več možnosti za kasnejše anksiozone motnje. Panične napade, izgorelost.

Predvsem gre pri ljudeh za ponotranjeno prepričanje, da niso dovolj dobri, nemalokrat so perfekcionisti, ni jim vseeno, so empati….v odrasli dobri se nabere veliko stresov, preveč obremenitev, in če vse to dodamo na slabo začetno osnovo (spomnimo se otroštva), potem se te stvari le še stopnjujejo….zelo pomembno je eno dejstvo – praviloma te osebe ne poslušajo sebe, svojih čustev, svojega telesa, ker so se zelo zgodaj naučili, da morajo nekomu ugajati in ne smejo pokazati svojih čustev, ker za to jih ne bodo imeli radi. radi pa jih bodo imeli, če bodo plesali kot želijo starši….tako se zelo zgodaj naučijo tlačiti sebe in svoja čustva ter želje ter se naučijo živeti kot želijo drugi.

Velikokrat gre za posledice avoritarne vzgoje, odsotne matere ali očeta, zanemarjanja čustev, psihične in fiične, tudi spolne zlorabe….vednar, kot rečeno, ni nujno, da gre pri vseh za to….

Seveda pa so vzroki za hudo tesnobo, izgorelost tudi zunaj posameznika. Slabi odnosi v zasebnem in profesionalnem življenju, finančne obremenitve, sprožilci so lahko tudi poroka, rojstvo otroka, smrt bližnjega, konec šolanja, začetek šolanja, selitev, in tako naprej….

Imejte lep dan,

Damjana

Draga Damjana,
menim, da veliko število ljudi doživlja tesnobo na delovnem mestu in da nadrejeni posvečajo premalo pozornosti tej problematiki. Podrejeni pa si o tem ne upajo spregovoriti, da ne bi to izpadla kot njihova slabost in šibkost. O tem bi se morali odkrito pogovarjati v podjetjih. Kakšno je vaše mnenje o tem?

Draga Iris,

Neka določena stonja tesnobe je povsem normalna. Denimo, ko greste na izpit, saj se spomnite tega občutka? Ali pa pred zmenkom z nekom, v katerega ste resnično do konca zaljubljeni. 🙂 Ali pa, ko se pripravljate, da boste skočili v vodo, kjer as je malo strah. To je povsem v redu. Pospešen utrip, rahlo ste živčni….to vse izzveni ob tem dogodku, vi pa živite povem normalno naprej.

Težava pa nastane takrat, ko se vam takšna občutenja začnejo dogajati brez kakršnega koli vidnega, otipljivega razloga. In se stopnjujejo, postajajo vedno pogostejša, počasi pa vam tudi vplivajo na vase življenje, da se začnete določenim dogodkom ali situacijam izogibati. Ko začne to počutje ovirati vaše življenje, se je treba ustaviti in popolnoma prisluhniti telesu. Ponavadi se zgodi, da ste utrujeni, da vas motijo odprti in glasni prostori, določeni ljudje, misli pa vam šibajo sto na uro, vi pa imate oblutek, da jih ne morete ustaviti. Neprenehoma vam po glavi rojijo skrbi in obremenitve, ste preveč zaskrbljeni. Težko vam je v službo, težko vam je v trgovino, vse to je napor, neka psihična obremenitev, ki si je ne znate prav dobro pojasniti….

Telo ima spomin in vedno govori resnico. Ni tak kot um. Ki z vsiljenimi misli ponuja marsikaj. Telo vedno govori resnico, zato je modro, če mu zaupamo. Prisluhnimo mu.

Če se torej tesnoba oz anksiozne motnje stopnjujejo, je dobro, če stopimo do zdravnika in preverimo, kje smo. V vsakem primeru predlagam ustavitev sistema, počitek, odstranitev vseh obremenitev, biti tukaj in zdaj, vadbo čuječnosti večkrat na dan in kratko medtiranje zjutraj in zvečer, za začetek po nekaj minut. Predlagam naravo, sprehode, vsak dan po uro. Nujno je, da se človek čuti, da je vedno v dobrem odnosu s seboj, da prepozna svoje občutke in čustva v vsakem trenutku. Da je povezan s svojo Bitjo, če temu lahko tako rečemo.

Upam, da sem vam dogovorila. Mi je skrilo vaše vprašanje, Iris. 🙂 In nisme mogla vmes pogledati in preveriti, kaj vse ste me vprašali.

Imejte lep in miren dan,

Damjana

Živjo, ali lahko priporočate kakšno knjigo, ki bi mi bila v pomoč pri vračanju v ‘normalno življenje’?

Dragi Velik Sonček,

Kot komunikologinja in nekdanja svetovalka za komuniciranje v podjetjih vam lahko povem, da le odkrita in iskrena (to dvoje ni isto) komunikacija lahko omogoči razvoj in dobre odnose. Odnosi, ki so zgrajeni na prikrivanju in lažeh ne pripeljejo nikamor, le v propad. Tudi podjetja. Pomislite, kakšne odnose imate raje sami? 🙂

To se lahko zgodi vsakomur, od najnižje do najvišje zaposlenega po družbeni lestvici. Nihče ni izzvzet.

Prej ko se bomo o tem začeli pogovarjati, izobraževati ter si pomagati, prej bomo del boljše in predvsem zavestnejše družbe, ki po stanju duha in zavedanja ne bo več v temi in nizko, temveč bo končno zadihala in zaživela. Ter se razvila. Podjetja pa bodo tako veliko laže poslovala bolje in uspešnejše.

Saj so zaposleni največje bogastvo podjetja, žal pa mi je, da se tako malo podjetij v Sloveniji tega zaveda.

Hvala za vprašanje, imejte lep in miren dan.

Damjana

Pozdravljeni, bi lahko prosim kaj svetovali glede tesnobe pri najstnikih. Moja hči ima hude težave že pri 17ih. Kako ji lahko pomagam?
hvala.