Kdor ima doma kaos, ga ima tudi v avtu, tudi v življenju.       Eni imamo pa radi poslihtane vse zadeve

Oh, ko bi le našla motivacijo?! Morda danes ob zaključku pogovora z vami na to temo? Upanje ostaja in to bi bilo čudovito, saj je čas za čiščenje pravi in meni je vedno tako lepo videti urejeno stanovanje.

Imam vprašanje: kako najti motivacijo????

Živjo, živim v hiši svojih starih starih staršev. Podstreha in klet sta polni njihovih stvari, ki se jim težko odrečem, kaj šele moj oče, ki je še bolj navezan na hišo in spomine iz nje. Prosim za nasvet, kako se lotiti in vsaj začeti z malimi koraki odnesti kakšno škatlo ali dve 🙂

Včasih se mi zdi, da sem kar podedovala to kopičenje. Sem se zavedla ob zbiranju steklenih kozarcev, ki naj bi nekoč postali uporabna škatla za darila, pa seveda potem vedno posežemo po bolj praktičnih papirnatih vrečkah. Verjetno vse nas zanima, kje začeti. Je bolje z malimi koraki ali delovna akcija varjanta? In kako potem to preprečiti – narediti shift v glavi?

To o zapuščini prednikov se mi zdi bolj tako tako. Starih piskrov, razpadlih rjuh in polomljenega pihištva se itak ne shranjuje, kakšen starinski, lep, ohranjen ali restavriran kos pa je vsekakor lahko pika na i urejenemu stanovanju.

Žal pa ne verjamem v metode nekoga drugega. Jaz imam urejene določene stvari tako., ti drugače, svetovalka bi jih uredila na svoj način. Pa sem prepričana, da ni samo nekaj prav, samo urejeno naj bo.

Sem bolj kampanjska pospravljalka. Ko je vse ok na ‘podstrešju’ in smo spočiti se odraža tudi v hiši. Trenutno imamo tudi čistilko enkrat tedensko kar se je izkazalo za odlično rešitev pri dveh otrokih in naporni službi. Nas pa čaka še vsa “zapuščina” v garaži in kotih omar. Je smiselno, da vsak pospravi svoj kotiček in naenkrat? Nekaj stvari bi lahko podarili, se je pa težko odreči vsem tistim isočerim umetninam naših otrok in nikoli uporabljanim darilom sorodnikov. Razmišljala sem celo da ti to prepustila čistilki ssaj za pol stvari sploh več ne vemo da so tam. Ko pa jih spet vidimo pa ajoj … Ja/ne?

Pr ns prhajajo paketi na normo in potlej še neodkrti romajo v omaro. Žena pravi, da nima časa, da bo za vikend, men se pa zdi to izgovor. Če kaj rečm je takoj ogen v hiši. Imate kak nasvet?

Nekajkrat sem poskusila vse pospravit v omare inpredale, ampak to ni za mene funkcionalno, ker moram vsako stvar vzeti iz predala, pa potem nazaj in marsikaj od tega tudi veckrat na dan. Jaz se tega ne grem vec.

Meni je prakticno, da so stvari, ki jih dnevno ali veckrat dnevno uporabljam, lepo na ‘dohvat roke’.

V predalih in omarah imam red, so stvari tako zlozene, da ima vsaka svoje mesto in lahko mize vzamem, kar potrebujem.

Izkoristim ogromno skatel od cevljev recimo, plasticnih posodic od raznih zivil in steklene kozarce, da pospravim stvari.

Kar zadeva pa cistoco, vsak dan nekaj, vse sproti, prave generalke v celem stanovanju nisem naredila ze lep cas, navado 1x tedenksega ciscenja sem raztegnila na cel teden, vsak dan nekaj in vsak teden naredim se kaj dodatno, kar bi drugace ob generalkah.

Meni osebno je to solanje, kako pospravljat in zivet velika neumnost, vsak mora najti svoj nacin, ne pa, dase prilagaja nekim zapovedanim solskim sistemom, ki zanj ne delujejo!

Tudi sama zbiram kozarce, steklenicke, skatlice…

Dolocim, koliko imam dovolj. Kar gre cez meje mojih potreb, vrzem stran.

Itak ta embalaza vedno znova prihaja v nas dom, ce ti zmanjka, bos imela ze naslednji teden 3 nove.

Pozdrav, tu gre res za vprašanje čustvene navezanosti. Na očeta ne morete vplivati, na svoje razmišljanje in ravnanje pa lahko. Če se z njim sporazumete, kaj bi lahko odromalo iz hiše, super; začnite raje pri predmetih kot pri spominkih, pismih in fotkah; za slednje tudi ni problema, da bi jih obdržali. Če pa gre za navezanost na predmete, ki nikomur ne koristijo, ne bi bil odveč posvet s terapevtom, da razrešite kak čustven vozel, ki vas zavira.

Pozdravljeni,

»z ustvarjanjem reda lahko pridemo do velikih notranjih sprememb«, je nosilno sporočilo današnjega pogovora v javni tribuni. Danes delimo o tem več informacij, izkušenj, spoznanj in nasvetov.

Ali neurejeno okolje vpliva na naše počutje, koncentracijo, počutje in okoliščine, ki se nam posledično dogajajo? Če bi se zavedali, kako zelo vpliva, bi morda lažje našli motivacijo, da pospravimo delovno mizo, uredimo in prečistimo vso »kramo«, ki jo imamo »dobro spravljeno« v ozadju omare, na vrhnji polici, v kleti, za garažo, pod posteljo …

Verjamete, da lahko oblačila, spominki, pripomočki, ki jih ne uporabljamo in se od njih iz (nerazumnega razloga) ne moremo posloviti, bremenijo našega duha, energijo, uspeh, napredek, lahkotnost, svobodo razvoj? Ko se poglobimo vidimo, da delajo točno to.

Vabljeni, da tudi vi delite svoje izkušnje in/ali postavite kakšno vprašanje.

Spoštovani Tina Markun in Jana Lavtižar,

dobrodošli na naši javni tribuni.

Rada bi pospravila dom, domači pa me pri tem ne podpirajo, kaj lahko storim?

Pozdravljeni, se kar strinjam z vami! Najbrž zato tudi tole pišem 🙂 Je pa res, da nekateri laže pošlihtajo stvari, drugi pa teže. Vsi vemo, da je redna, posamezniku prilagojena vadba koristna, vendar jo nekateri izvajajo zlahka, celo s strastjo, drugi pa se nikakor ne morejo pripraviti k temu. O pošlihtanosti pa še to: vsaj pri sebi opažam, da včasih meji na perfekcionizem, takrat pa je treba spet naravnati smer in se malo sprostiti.

Temeljito pospravljanje najprej začnemo z razmislekom: zakaj želimo pospraviti in kaj želimo s tem spremeniti, saj želimo, da nas urejen dom podpira pri tem, kar počnemo in kako želimo živeti, torej ne gre samo za red in organizacijo.

Pomembno je tudi, da si, preden začnemo pospravljati, zamislimo, kako želimo, da poteka naš idealen dan od jutra do večera in kako se želimo počutiti. Razmislek, kje smo in kam gremo ter naš zakaj sta ključna pri motivaciji, da se pospravljanja lotimo in ga tudi zaključimo. Motivacija naj bo tudi ta, da temeljito pospravimo enkrat, potem pa le še vzdržujemo red in tako lahko po tem, ko je dom urejen, svoj čas in pozornost namenjamo stvarem, ki so nam pomembne. Postavimo si tudi realen časovni okvir – do kdaj želimo imeti urejen dom (prazniki, počitnice, obisk…), načrtujemo čas, ki ga bomo namenili pospravljanju, v procesu pa smo iskreni do sebe, da obdržimo le stvari, ki jih imamo radi in ki jih resnično potrebujemo – torej tisto, kar sodi v našo osebno vizijo oziroma razmislek pred pospravljanjem, kar si lahko tudi zapišemo, narišemo, naredimo kolaž – karkoli. In ko v procesu pospravljanja postane težko, se vrnemo k naši viziji.

Rada imam red. Marie Kondo spremljam že od njenih začetkov, ko sem nanjo naletela po pomoti. Imava podoben princip pospravljanja. Če nimam pospravljeno po teh mojih/ njenih standardih postanem tesnobna. Pri meni ima vsaka stvar svoje mesto in če moji družinski člani tega ne upoštevajo mi je resnično težko, oni pa mislijo, da je to moja psihična motnja. Ne vem kako naj jim dopovem, da dobra organiziranost ne vzameta več časa za urejanje, pač pa nam olajšata življenje.

Oba starša prihajata iz revnih družin in iz časov, ko ni bilo vsega na pretek. Čeprav smo danes dobro situirani imata oba še vedno tiste navade iz otroštva.. da je treba šparat, da je treba vsako stvar, pa tudi če je že 10 let ne uporabljaš več, shranit, ker mogoče pa kdaj pride prav, itd. Ko smo prenavljali kuhinjo sta stari štedilnik, kuhinjsko korito in napol delujoč pomivalni stroj shranila v garaži, ker “nikoli ne veš kdaj ti pride prav. Nekoč boš morda še hvaležna, da nismo vrgli stran”. GROZA. Ne znam vam povedati, kako me to nervira. Rada bi imela urejeno, rada bi, da imajo stvari svoj prostor v hiši, predvsem pa sovražim navlako!! Sem njuno čisto nasprotje in prav vidim, kako mi to udarja na psiho in počutje. Je možno take ljudi, ki imajo svoje mišljenje globoko zasidrano, sploh kdaj spremeniti?

Lep dom, brez krame in navlake je zdrav dom. V svojem domu moraš uživat v udobju.    Znate moraš zavreči nepotrebne stvari.    Tudi prazen prostor v stanovanju in prečiščena omara je pozitivna stvar.

Pozdravljeni,

zanima me, kako bi vi pospravili majice (oz. oblačila) v gardorebno omaro s policami z globino 58 cm, širino 48 cm in višino 24 cm. Želimo, da so majice lepo pospravljene in lepo zložene ter da je prostor hkrati čim bolje izkoriščen. Če jih zložim eno na drugo na en kup namreč ostane veliko neizkoriščenega prostora. Če jih zložim na dva kupa enega za drugim, je to manj pregledno, določena oblačila pa je težje doseči.

Pospravljanje majic v predalnik (v skladu s KonMari metodo) ne pride v poštev.

Zanimajo me tudi vaše rešitve za pospravljanje manjših, pogosto rabljenih predmetov, ki morajo biti vedno pri roki – polnilcev za telefon, ključev, denarnice in podobnega.

Kako vi pospravite in kje hranite žensko torbico, ki jo imate najpogosteje v uporabi?

Hvala za odgovore.

Imate kakšni dobro idejo kam in kako pospraviti prenosni računalnik, polnilec za računalnik in večje slušalke, ki so doma veliko v uporabi? Rada bi, da so vedno pri roki, vendar da imajo svoje mesto, kjer so lično pospravljeni, in da ne ostajajo po vseh možnih površinah doma. Isto velja za tablico.

Hvala.

Dom urejamo za sebe in ključno je, da se doma počutimo kar se da dobro in da nas dom podpira. Pri urejanju doma je pomembno, da se dom prilagaja nam. Konkretno pri metodi Marie Kondo gre za celostni pristop, ki je zelo spoštljiv in se prilagaja posamezniku. Merilo ni, kaj in koliko obdržimo, ampak, da imate v domu tisto, kar imate radi in kar res potrebujete ter da za to naredite prostor. To so seveda tudi lahko stari predmeti. Svetovanje je priporočljivo takrat, ko nekdo potrebuje pomoč v obliki podpore in usmeritev, nikakor pa ne, da bi se nekdo odločal namesto nekoga drugega. 

.https://youtu.be/nHqi4FYTGYQ

dom je lahko tudi zbirališče navlake. Eni ljudje se v takšnem domu počutijo srečni.

Čeprav je cilj obeh – čiščenja in pospravljanja narediti prostor lep, gre za različna opravila. Pri pospravljanju se ukvarjamo s stvarmi –jih dajemo na svoje mesto, če pa svojega mesta še nimajo, jim najdemo pravo mesto – in prav je, če želimo, da se dolgoročno obnese, da to naredimo sami. Pri čiščenju pa se ukvarjamo z odstranjevanjem nečistoče. Lahko rečemo, se pri pospravljanju soočamo sami s seboj, pri čiščenju pa z naravo. Pospravljanje naj bo enkraten dogodek – enkrat najdemo stvarem svoje mesto, čiščenje pa je stalno potrebno (dnevno, tedensko ali letno). Ko temeljito pospravite dom, pospravljanje ne bo več potrebno, ampak boste le vzdrževali red in tudi čiščenje je enostavnejše in hitreje opravljeno. Pri skupnih prostorih se skupaj odločite, kakšen bo njihov namen, kaj boste shranili in kje. Torej, tudi garaža naj ima svoj namen. Če za stvari ne veste, daj jih imate, nimajo svojega mesta ali če jih ne vidite, jih morda ne potrebujete.  

Prav pa je, da ima doma vsak svoj prostor, ki je samo njegov. To je lahko zgolj kotiček, ki ga seveda uredi in pregleda sam.

Mislim, da je moja polica priblizno enakih mer kot tvoja, majce imam zlozene v dva kupa, en zraven deugega, jih zlagam na bolj ozko, da so lahko tako postavljene.

Zadaj ostane nekaj prostora, tam shranim kaksne manjse stvari, ki so redkeje v uporabi, vecerno mini torbico, pas, karkoli ze.

Polnilci imajo vsak svo steker, ker polnimo telefone veckrat na dan.

Pri vhodnih vratih je nizka omarica, na njej steklena posoda za kljuce. Poleti, ko na obesalniku ne visijo jakne in bunde, obesim torbico na kljukico, pozimi je pa na nizji omarici pod obesalnikom.

Prenosnike imamo vsak svijega in vsak ima svojo mizico ali prostor, jih ne prenasamo kaj dosti po stanovanju, tablica je ostala le se ena in je zelo malo v uporabi, vecinoma je v predalu.