Javni poziv

Ali je lahko javni poziv k odstopu predsednika zavoda kaznivo dejanje? Grozi namreč, da bo vse podpisnike, ki ga k odstopu potivamo in v pozivu navajamo razloge za to, osebno tožil zaradi žaljive obdolžitve. Poziv smo nalepili na oglasne deske in objavili na spletni strani.
Napisano je namreč, da deluje nemoralno, nezakonito in je odgovoren za stanje, ki je v zavodu nastalo. Vse se nanaša na prijave, ki so bile podane na različne inšpektorate in KPK. Z njihove strani je bil večkrat pozvan, naj vse postopke, ki jih je vodil ustavi. Pa jih ni. Nas lahko toži in tožbo dobi? Kakšne so približne kazni za to?

Spoštovani,

v nadaljevanju vam predstavljamo 160. člen Kazenskega zakonika v katerem so definirani zakonski znaki kaznivega dejanja žaljive obdolžitve:

» Kdor o kom trdi ali raznaša kaj, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev.
Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na spletnih straneh ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
Če je tisto, kar se trdi ali raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
Če dokaže resničnost svoje trditve ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal, se storilec ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, lahko pa se kaznuje za razžalitev (158. člen) ali očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja (162. člen).
Če kdo za koga trdi ali raznaša, da je storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, se sme resničnost, da je oškodovanec storil kaznivo dejanje, dokazovati le s pravnomočno sodbo, z drugimi dokazi pa le, če pregon ali sojenje ni mogoče ali ni dovoljeno.
Če je bila žaljiva obdolžitev, da je oškodovanec storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, storjena v okoliščinah iz tretjega odstavka 158. člena tega zakonika, se storilec ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, čeprav ni pravnomočne sodbe, če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal.«
Iz vašega pisanja je sicer moč razbrati, da ste utemeljeno verjeli v resničnost tistega, kar ste raznašali (glede ne odločbe inšpektorata in KPK), torej bi načeloma lahko bili kaznovani le zaradi razžalitve. Kaznivo dejanje razžalitve vam predstavljamo v nadaljevanju:

»(1) Kdor koga razžali, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na spletnih straneh ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(3) Ne kaznuje se, kdor se o kom žaljivo izrazi v znanstvenem, književnem ali umetniškem delu, v resni kritiki, pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, politične ali druge družbene dejavnosti, obrambi kakšne pravice ali varstvu upravičenih koristi, če se iz načina izražanja ali iz drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z namenom zaničevanja.
(4) Če je razžaljenec razžalitev vrnil, sme sodišče obe stranki ali eno od njiju kaznovati ali kazen odpustiti.«

S spoštovanjem!