Jaz bi na tej temi rada brala….
Dolina spi. Od vsepovsod
v njo sili gozd in ji temačen
preščipne slednjo bledo pot.
Molčeči hrib je kot potlačen
od nebesa, ki mrk čepi
na njem negiben in oblačen.
Le tu in tam se lunin sij
skoz sivi baldahin preje
in vitko reko posrebri.
Dolina spi. In preko nje
zgubljeno begajo vetrovi
in v krošnjah drevja se love.
(Večerno tihožitje od Menarta)
Moji MUCI in vsem dobrim ljudem……
Njej, ki pesem ta naj jo dotakne,
njej ki jo življenje rado kdaj spotakne,
njej obljubil sem najlepšega od sebe,
njej ki čuvam jo da umiru prede….
Meni je najlepši dar ki ga narava zmore,
meni je vrednota, ki nadvse deležna bo opore,
meni je nebrušen diamant ljubezni lepe in brez konca,
ne bom ga brusil naj naravno lesketa se u igri sonca…
Ona ve da sreča tu nekje okoli mene se dobi,
ona ve da prav ničesar u poljubu na teh ustnicah ne izgubi,
ona ve da jutri se zbudi brez bolečin in misli črnih,
ona ve da jo bom ljubil vse do las srebrnih….
Naj miru naposled se naužije ta ljubezen,
naj bo večer kot jutro ustaja trezen,
želiva vsem da najdejo se duše take,
ki razbremenile bodo misli črne vsake….
Nežno u objemu naj spozna se zmota,
stopinje v jutri naj pokažejo ta prava pota,
vsakdo si zasluži te poti,
jaz, moj mucek zlati in pa tudi TI!!
Z ljubeznijo v očeh in v kretnjah rok
iz mraka stke se na najtišje klice
napol zbujenih čustev in v prostranstvu
med mislijo in stropom zalebdi
vsa kakor je, s podobo in vsebino,
vsa zaokrožena v svoj mili pojem.
Vsa kakor je, vsa v jasnosti žari,
a vid srca je oslepljen od nje
in ustnice ljubezen šepetajo,
a sluh duha je od sladkosti gluh
in želja, ki ji žarči iz telesa,
mrtviči misel kot napoj mamila:
vse je in ni, ker je preveč vsega,
in vse se staplja v srečo: to je Ona…
Delcek Menartove poezije za mirno noc..
Pa da bi znal
Pa da bi znal, bi vam zapel
o belih češnjevih cvetovih,
belih češnjevih cvetovih,
ki cvetijo in dehtijo vso pomlad.
Pa da bi znal, bi vam zapel
o soncu, ki prijazno sije na ta svet,
pa četudi le-ta ni vedno pravičen in lep.
In o rožnatih oblačkih, ki se podijo
po tem lepem sinjem nebu.
Pa da bi znal, bi vam zapel
o svojih mislih, ki se mi ta trenutek
podijo po glavi.
O teh lepih, mirnih mislih,
da je na svetu vse lepo in pravično.
A to ni res! No, morda le za kakšno gospodično,
ki se ji zdi na svetu vse lepo in pravično.
Pa da bi znal, bi vam zapel o tem,
kako se žgoče sonce skrije za oblak
in spremeni moje misli v velik sanjski oblak.
Za mojega bunnija
Le nekaj želim si,
preden umrem,
da spet bi me stisnil,
v svoj nežni objem.
Usoda je kruta,
življenja več ni,
morda le še teden,
dva ali tri.
Boš mislil kaj name,
ko več me ne bo?
Oko bo jokalo,
ko pride slovo.
Ko noč bo minila
in zora prišla,
se bom poslovila,
za vedno odšla.
ZA VEDNO!!!
(sam ne zdaj jokat)…..
SVET JE PREPROST,
kadar ni strahu.
Življenje je lepo,
kadar ni poslavljanja.
Četudi od sebe kakršen si bil,
pa nisi več.
Ob slovesu
je še rojstno mesto tuje:
drevesa šumijo tistim,
ki prihajajo;
tudi luči sijejo zanje
in zvončki jim pojejo.
Odhajajoči odtekajo
kot deževnica.
Ceste so umite.
Zmeraj manj si želim
potovati v neznano.
Želim si k nekomu.
Toda
zmeraj več je znanih krajev
in zmeraj manj poznam ljudi.
(Neža Maurer)
ZVEČER V MESTU
Pankrti
Zvečer v mestu, gremo v mesto zvečer
gremo na ženske, gremo na per
Zvečer v mestu, gremo v mesto zvečer
gremo na sceno, gremo razbit ta mer.
Župan me je klicu
mi je en predlog ponudu
hčerko mi da za ženo, če bi mesto prebudu.
Hčerko sem mu reku,
sam obdrž,
rajš kaj konkretnega na mizo vrž.
Tok kokr hočeš met kravala
tok te bo ta zabava stala.
Zvečer v mestu, gremo v mesto zvečer
gremo na ženske, gremo na per
Zvečer v mestu, gremo v mesto zvečer
gremo na sceno, gremo razbit ta mer.
Dost je blo čakanja,
dost je blo govorenja,
začenja se akcija
novga življenja
Mrak se je spustu nad mesto,
ko sem stopu iz gostilne na cesto.
Pridružo sem se veselmu sprevodu,
ki je falosu na čast po ulcah hodu.
Na trgu svobode sem sreču župana,
s flašo v roki je objemu kaplana.
Povabu sem ju na oder
in kot zvezde večera smo skupi zapel
novo himno razrednega mera.
Zvečer v mestu, gremo v mesto zvečer
gremo na ženske, gremo na per
Zvečer v mestu, gremo v mesto zvečer
gremo na sceno, gremo razbit ta mer.