Kako bi me zdaj skrbelo za prihodnost otrok, za to, kako jim bo v življenju. Kako že mi trpimo, kaj se vse dogaja po svetu in pri nas. Ne hvala. Takih bolečin nočem nikomur.

Saj si tudi lahko. V vseh pogledih. Na starost je itak vsak sam, naj ima otroke ali ne. Odrasle otroke zanima samo dedovanje, starši so jim strahotno v breme. Nikar ne nasedaj floskulam o hvaležnosti in podobne pleve, ki jih običajno trosijo cerkvenjaki. Tudi oni so zgolj krvavi pod kožo.  Mladostniki se jih sramujejo, ker so 400 let za leseno žlico, starši namreč, otroci pa kot vsi nebogljeni mladiči jih krvavo potrebujejo za preživetje in to 24 ur, 7 dni, daleč tja v dobo, ko bi morali biti že samostojni, pa nočejo biti, ne da jim starši tega ne dovolijo.

Lepo , veš večkrat bi se lahko reklo , da je božja previdnost , če nekdo nima otrok . Bog že ve .

Me skrbi, priznam. Ne le zaradi morebitne vojne. Sem pa po drugi strani srečna, da jih imam. Smo povezani in se imamo radi. Ne zdi se mi, da bi moj otrok gledal le na dediščino. Nekaj je že dobil in je hvaležen. Njegova družina rada pride k nama z možem, skupaj kam gremo za kakšen dan, radi naju presenetijo s kakšno pozornostjo. V času pubertete sem bila pa res najbolj nemogoča mama 🙂 V času bolezni sem tudi sama precej pomagala svoji mami, je bilo včasih težko, a daleč od tega, da bi komaj čakala na dediščino.

Jaz sem pa tako vesela, da imam otroke. Imam tri in za vsakega posebej sem hvalezna, da ga imam. Pises, da trpimo? Ne vem, jaz ne trpim, moji otroci tudi ne. Ja, pride kak dan, ko nismo veseli, a na splosno smo srecni, veselimo se zivljenja. Imamo tako lepo in lagodno zivljenje kot se nobeden pred nami. Otrok nimam zato, da bi me rihtali na starost. Imam jih zato, ker je tako lepo doziveti obcutek, da iz tvojih genov in genov partnerja, ki ga ljubis zraste cisto novo bitje. Tako sem hvalezna, da je moje telo hranilo otroka, hvalezna za vse tri porode. Hvalezna za dojke, ki so kasneje hranile te dojencke, gledati kako se razvijajo, v kaj rastejo je nepredstavljivo. Hvalezna za vsako noc, ki smo jo prespali innza vsako, ki je nismo, ker sem zmogla ta mala bitjeca varovati, jim nuditi ljubezen, toplino. Noben denar, nobena potovanja, noben luksuz ne more preseci teh trenutkov, tega da sem lahko mama.

Saj sem tudi jaz rada mama, samo tole zgoraj je pa tako osladno, da bohpomagaj, no.

Fetišisti ji bodo hvaležni, če jo bodo brali. Sama pa se je tudi nekako vzburila, seveda v srčno-reproduktivnem smislu, da lahko rojeva svojemu moškemu njegove otroke. Zares lepo zanjo.

Mama444 zelo lepo si to napisala in opisala bistvo materinstva, starševstva.

Meni je materinstvo najbolj normalno čustvo. Nikoli nisem pomislila da bi bila brez otrok, kaj bi počela, vlagala v sebe. Govorite o slabih časih, kaj pa 1.in 2. Svetovna vojn, svetovna recesija ko ljudje niso imeli kaj jesti, dobesedno? Danes sploh ne vemo kaj so težki časi.

Pišeš, da hudo trpiš in si tako zelo vesela, da ne bi slučajno še bolj trpela. Saj to nima nobenega smisla. Kot bi šla delat samomor, ker se hudo bojiš smrti.

Vesela, da sem frej. Neprecenljiv obcutek. Nocem bit v strahu za otroke, ker bodo postali kmalu vojaki ali preganjana dekleta pred napadalci. Vojna je cist pred vrati

Prava mama si zelo lepo si napisala kaj nas , ki imamo otroke veseli . Tudi jaz moji večkrat rečem za sina ali hčer , da sta jaz in moja v moški ali ženski obliki .