… zaupati dobrodelnim organizacijam ali ne .
Afera “Rdeči križ ” me je pretresla , ogorčila , nikomur več ne verjamem – vse tole se mi GNJUSI !
Zdaj , dilema je , ali se pustim prepričat Karitasu in jim mesečno nakazovat sicer neki minimalni znesek , za katerega prosijo – ali odločno rečem , da bom pomagala samo čisto konkretnemu revnemu otroku , ki mi ga pokažejo.
Ne vem.
Denar ni velik , nikakor.
Vendar.
Moj ponos pa tudi nekaj velja in mi ni do tega , da se dobesedno norčujejo iz mene neki zaje…. bogataši z mesečno plačo , v katere višini sem sama najela 10-letni kredit za obnovo stanovanja !

Ali naj upam in verjamem , da so še poštene ustanove , ki večino sredstev resnično namenijo za pomoč revežem ?!
Meni ni težko dat . Nasprotno – prepričana sem , da bi morali vsi , ki lahko normalno živimo , nekaj nameniti v dobrodelne namene . Ne maram pa , da denar , ki ga iz srca dam za reveža , pomaga polniti bančni račun v kaki tihomorski državici , kjer njegov lastnik goji plantaže tropskih sadežev (kot recimo namestnik direktorja Slorka , bemti)

Kaj se VAM zdi ?

… Nikita nima rada , da jo imajo za norca

Nikita, jaz sem te pa prav pogrešala. Osebno imam slabe izkušnje z Rdečim križem že od prej, ko niso hoteli vzet starih oblek (oprano,zlikano,zloženo po velikosti), ker so bile nošene. Ker pa novih cunj ne bom nosila na RK, se je moja dobrodelnost končala. Letos, ko smo naredili čistko med otroškimi igračami, smo jih nekaj podarili Stari Gori in nekaj vrtecu. Ne verjamem nikomur, vse dobrodelne akcije opravim osebno. Najbolj me pa razjezi, ker za “zadovoljevanje njihovih potreb”, računajo na naša čustva in nam kažejo te boge otročičke in kako se jih človek ne bi usmilu. Denarja pa ne mislim poklanjati, ker ga lahko porabijo za karkoli, tudi nenamensko. Lep dan ti želim! Kako kaj Maša?

Dobrodelnost je krasna zadeva , dokler ne preraste v organizacijo .
Čim se to zgodi , vemo , da je v tej organizaciji toliko in toliko zaposlenih , imajo toliko in toliko stroškov , novoletne zabave …. potovanja , sestanke s sejninami , simpozije , seminarje ….. , vse to pa ni poceni , ker vemo , da se vse dobro plača . Pa to bi še prenesla , imajo ljudje pač vsaj službo ,
ko pa sem lani slišala , da od zneskov , ki jih mi damo v dobri veri , da bomo nekomu s tem pomagali , dobijo pomoči potrebni le dobro polovico , ali pa še to ne …… komu potem dam ?
Z veseljem dam , ja seveda , vendar direktno tistemu , ki ga sama izberem . Organizacija dobi le tisto , za kar me okoli prinese pri PTT znamkah !
Me zanima , komu so kaj pomagali vsi pri RK zaposleni ?

Že od nekdaj sem se spraševala od kje bogastvo in tako lepe nove , moderne kravate predstavnikov RK , pa unicefa ….

Imam ene petnajst tisoč sit zopet za dat , imam in točno vem , kdo jih bo dobil !

He , he , jaz sem ko usoda – skoz sem vam nad glavo in vam sledim , ne morte vedet , kdaj bom usekala :))))
Samo to lažje nardim enkrat po tretji , ko moj šef zgine :)))
Zadnje čase mi stalno čepi za vratom !

Ja , Maška – po starem , dobra in slaba obdobja , več slabih. Tudi ta četrta zdravila niso bogvekaj.
Smo pa iz zdravniških krogov dobili eno informacijo , da obstaja neka institucija “Drugo mnenje” , čisto uradna zdravniška reč , ki ji pošlješ kopije zdravstvenih izvidov , slik, diagnoz, terapije … in oni tole pošljejo v Ameriko ( San Francisco , mislim) in v roku recimo enega tedna dobiš od tam drugo mnenje ustreznih specialistov z predlagano terapijo. Vsa stvar stane okoli 50 000 sit.
Bomo probali še to.

Drugače pa – saj sem rekla . Tudi če bo ostalo tako kot je – mi smo srečni ljudje , saj se ni zgodilo tisto najhujše , kar je grozilo naši punčki !

N.

Ej , mene je pa najbolj prizadelo , ko sem izvedela , da so oblačila , ki sem jih lepo oprala , zlikala , spakirala … šla na ogled nekim funkcionarkam ene , pazi ! – cerkvene – organizacije (je pa res , da je mal vprašljiva , ne vem , če si že slišala za njih – neko t.i. Marijino delo ?!) No , te dame so si vse ogledale in ker je šlo za oblačila , ki so jih moji otroci prerasli , ali pa niso bila mogoče najbolj v trendu in pa za moje obleke , ki sem se jih ali naveličala ali pa mi niso bile več prav ( sem nekaj shujšala :)) , no , te stvari so si lepo podelile med sabo in moj ekavbojke zdaj krasijo rit ene ljubljanske zdravnice . Reva boga , ki s svojo zdravniško plačo nima za ene kavbojke !!!
In to so mi lepo povedali , pomisli , brez kančka slabe vesti !!!
Fej !

Ma , ne vem , mislim , da bom vseglih namenila Karitasu tistih 500 sit na mesec !

N.

Tkole, dobrodelne organizacije, katere vsakomesečno dobijo prispevke od mene so:

– Elektro
– Mobitel
– Telekom
– Komunalna služba
– RTV SLO
– OŠ … katera ne povem
– Občina davek na bajto
– Banka
– Krožki in dejavnosti obeh otrok

in na koncu suma sumarum.. ostane atu še za pirček in mamici za en sladoled. Da bi blo treba fasado na hišo vržt.. vemo vsi, vendar nam v tisto dobrodelno organizacijo (beri varčevanje…), ne pade n’č

Tko!!! In ko bo spet kakšna položnica v pošti.. za lačne v etiopiji, pa v .. .. kaj vem, pa za otroke, ki ne morejo na morje… pa ne vem kam še, jih bom mirno vrgel v smeti. Če nočejo cunj in ostalih dobrih materialnih dobrin, potem naj se mirno…. slikajo. Iz mojega žepa, vsaj za enkrat ne bo nihče imel plače 2 mio sit. Tko!!!

Pa veselo popoldne vsem skupaj!

Jani

Pa prosim, brez moraliziranja. Ker ga v tej smeri absolutno ne prenesem.

Evo mojega podisa k vsemu temu, Jani.
Saj to res ni najboljša replika, sem že v
odpravljanju domov. Ampak, bolje ne bi
mogel pojasniti stanja teh k……. dobrodelnih organizacij noben drug, kot nekdo, ki ima j………a! Tko.

Sem tudi sama plačevala, oja, redkokatera položnica je pred časom (beri: dve leti nazaj) romala v koš, le znesek sem ponavadi zmanjšala. Pa še gospoda moža sem “obirala”, ko je kot s.p. dobival vse mogoče želje po daritvah po pošti. Pol me je pa enkrat tako nahrulu, tako nahrulu, da sem kar dol sedla in ostala (jaz????!!!!!) brez besed. Kot bi mi primazal klofuto, bela cesta. In dejal, naj osebno nesem nekomu nekaj, če že moram “zadovoljiti in potešiti svojo notranjo dobroto”. O, kako sem bila jezna in užaljena. Resnično užaljena. Vse sem mu na krožniku nazaj vrnila, da je grob, surov, da je vase zaprt, da je … ma kaj vem kaj še vse. In me je posedel za mizo, kot malo dete. In mi povedal vse to, kot je zgoraj naštel Jani. In še dodal, da ni denarja, da plačamo domače položnice! Upsa. Vstala sem in odšla na vrt. In premišljevala. Seveda, še kako prav ima. Mater je pameten ta moj mož. Nisem bila več jezna in ko si danes zamislim nekaj dati Karitasu, pokličem fanta v naši hiši, ki za to skrbi in se z njim dogovorim, ga vprašam, komu naj to in ono dam. On mi da naslov, jaz vse v avto in k hiši. In oddam. Brez pompa, brez solza jeze in grenkobe, brez pomišljanja, zgolj in samo oddam.

Nikdar ne bom pozabila deklice, ki sem ji oddala Barbike od našega dekleta, nikdar. Očke velike kot dva kovanca, rahlo so se ji nabirale solzice v očeh, v strahu, da ji bo pa kdo to zdaj nazaj vzel, bradica se je zatresla, jaz pa se nisem sramovala solze, ki mi je spolzela po licih, nak, nisem je obrisala, samo mater njeno sem pogledala, ji stisnila roko in jo vprašala, če smem še kdaj priti. Neme hvaležne oči so strmele vame in samo pokimala je in dejala: Oh, ja, prosim lepo. Moja pot k tej hiši se je še ponovila, tudi brez škatel, le nekaj malega za to deklico. Nekaj čisto malega in …. kanček mojega srca.

In ko je Primož sprožil tu gori pred slabim letom akcijo za zbiranje igrač, sem jih tudi nabrala, dve škatli in mu jih poslala.

In to je tisto, kar meni pomeni danes Karitas. Ne 500 SIT, nak, tega ne bo dobila nobenga organizacija od mene, bo pa dobil človek, ki bo teh 500 SIT potreboval, pa četudi za stvar, ki je drugače ne podpiram.

Ne hranim zgolj svoje potrebe po “zadovoljitvi ….” kaj vem česa. Ne to. Ampak, počutim se zdaj bolje in vem, sem prepričana, da nekaj res DAM, ne “podrim” nekomu, ki ima tega že več kot dovolj…… Nak, nikoli več!

Nekje nekdo zagotovo čaka na nekaj, kar meni ne ustreza več in vem, da ga bom tudi našla.

Ma , imaš prav !

Nikita bo mal počistla podstrešje in kupe igrač

… Karitas pa le organizira neka letovanja za revne otroke pa vzdržuje materinske domove (eden je prav pri nas v S.) , tako da nekaj denarja jim vseglih prav pride.
Namreč , kolikor bi tud rada , ampak počitnic enemu otroku pa vseeno ne morem plačat !

… tako da , tistih 500 sit bom dala , če pa ne bodo šle v prave roke , nej se pa zadavi z njimi tisti , ki bo na tak način obogatel !

Pa kej javi, če bo stvar funkcionirala. In če lahko – naslov te institucije.
In Nikita, zlata si, hvala.

Marija.. tako smo v našem sindikatu zbirali denar za posočje po potresu.. Nabralo se je nekaj denarja in smo ga ročno odnesli v posočje eni družini. (ne bom povedal kam, ker…) In tako danes vemo, da je denar dobila tista družina tisti posameznik, ki ga je potreboval in ne neki.. pacovi, ki bi denar porabili za sejnine.

Zato bo Jani z veseljem podaril.. ali dal.. samo tistim ali nekomu, ki bo to dobil osebno… od mene

Se spomnite , ko smo par let nazaj kar poloznice dobil za poters … vse ok ,
3x tolk dam , ce bi slo ljudem v roke , pa se tem tomincem barabe kredite dale , katere se in se odplacujejo . Iz nasga dnarja kredite ! Cefizli !

Ja, gnide gnidaste, da ne uporabim tistega izraza,
ki se uprablja za ene vrste uši! Pa ko bi vsaj vsem
dali te kredite, jebela, pa ljudje niti kreditov ne dobijo,
nič. Pod streho, ki jo pokrivajo s plahtami, še dandanes
marsikatera družina preživlja svojo kalvarijo, tisti pa, ki so znali dobro svoje gobce vrteti in jim ni podrlo drugega, kot školjko pod ritjo, oja, tisti imajo pa zdaj dve novi hiši, bemtiš! No, tako je pri nas, ko se odpre ena taka tema, ki ti odpira nezaceljene rane, jasno, popizdevamo vsi vse vprek, rešiti pa na žalost tako nič ne moremo. Spet sem postala besna, ker imam pred očmi družino, brez očeta, samo mati s tremi šoloobveznimi otroki. Ženska je plaha, ne znajde se po pisarnah in uradih in tolče revščino iz leta v leto. Niti na občino ne upa, da bi ji nudili kakšno pomoč. In če hočemo takim ubogim in boječim ljudem pomagati, moramo, spet žal, narediti vse sami. A nas to preveč izčrpa, jasno. In – nenazadnje, če so si njeni sorodniki znali dobro spomagati, enostavno ne razumem krdela, ki ne poskrbi za nekoga, ki se slabše znajde. Pa saj vendar nismo živali, ki pustijo bolnega njegovi lasni usodi. Saj smo vendar ljudje?? Ali smo res? Ali je človek človeku volk, še vedno in ne le vedno, ampak bolj in bolj?

A ves kaj lahko naredimo … RK bi moral obubozat tako , da tudi fehtat ne bi vec mogel , ljudje bi pa ,pa cetudi le petsto tolarjev , direkt na osebo se to prenakazat , ne pa tem …. kaj so ze … cefizli !

ma cefizel je bil bolj pošten kot ti pacovi dijo madre.

Rebeka , pejdi pogledat na internet na tale naslov : http://www.maat.si/infos.htm.
Mi smo tja poklicali in so nam dali še par informacij. Če se vključiš v njihov sistem , so cene polovične (glej prvi stolpec)

Vsekakor bom sporočila , kaj see bo izcimlo iz tega .

Drži se !
N.

Na pa sm spet tuki – prehlajena in s šarmantnim hripajočim glasom da bi rabla tud jest kšno dobrodelno organizacijo (k bi mi dovolila ostati v posteljci pa čajčka pupat – ne pa da se preganjam za lubi kruhek)

Bravo Jani – se strinjam, nam že itak poberejo več kot mamo (nam ja nekaterim pa….)

Nisem v dilemi od smrti mojih staršev dalje, ko sem popokala vse zlikano in frišno pa so na RK hoteli imet potrdilo od čistilnice, jst pa sam za 180 stopinj pa direkcion na telefon in sm lepo odpeljala vse stvari neki družini na deželo (pa smo bili vsi veseli – pa še spoznala sem nov konček tele naše državce). O Karitasu pa tudi rajši ne bi…..

Stvari ki jih pa sine preraste, igrače, knjige pa vse zvozim osebno v dom Malči Beličeve.

Kruha in vode pa nisem še nikomur odklonila in ga tudi ne mislim.